1. Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami : magistrsko deloŠpela Korošec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami« je predstavljena raziskava o soočanju in vedenju vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob pojavu agresivnega vedenja in konfliktnih situacijah z otroki s posebnimi potrebami v njihovi ustanovi.
V teoretičnem delu sta opisana pojma konflikt in agresija ter vzroki za nastanek konflikta in agresivnega vedenja pri otrocih. Opredeljeni so tudi vloga vzgojiteljev oz. vzgojiteljic in njihovi odzivi na predstavljena pojma. V nadaljevanju so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami in delo v razvojnem oddelku. V zaključku pa se osredotočimo predvsem na strategije reševanja agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami.
Empirični del prikazuje odgovore vzgojiteljic iz rednih in razvojnih oddelkov, ki smo jih pridobili v kvalitativni raziskavi s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vzgojiteljice so odgovarjale na vprašanja, vezana na konflikt in agresivno vedenje ter spoprijemanje s tem problemom. Pri tem smo pozornost usmerili v vzroke nastanka konflikta in strategije reševanja konflikta ter agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da so najpogostejši vzrok konflikta igrače, saj težave nastajajo pri njihovem posojanju. Vzgojiteljice kot vzrok navedejo tudi komunikacijske omejitve otrok s posebnimi potrebami, senzorno občutljivost, socialne težave in težave pri samoregulaciji čustev. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice uporabljajo različne strategije za obvladovanje konfliktnih situacij in posledično agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Med najpogosteje uporabljenimi strategijami so individualiziran pristop, pogovor, uporaba različnih socialnih iger, pozitivno ojačevanje in »trening« doslednosti pri postavljanju pravil ter mej.
Glede na ugotovitve sta za uspešno obravnavo konfliktov pri otrocih s posebnimi potrebami ključna razumevanje specifičnih vzrokov in individualen pristop k vsakemu otroku, saj se lahko njegove potrebe in izzivi razlikujejo. Pomembna je tudi prilagojena uporaba strategij, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj pozitivnih odnosov in varnega okolja za vse otroke v skupini. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, konfliktne situacije, agresivno vedenje, agresija, reševanje konfliktov Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 94 Celotno besedilo (739,33 KB) |
2. |
3. Učinkovitost verbalne in neverbalne deeskalacije na zmanjšanje agresivnega vedenja in uporabe posebnih varovalnih ukrepovAndreja Čelofiga, 2023, doktorska disertacija Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih.
Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev.
Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo.
Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev. Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 123 Celotno besedilo (3,02 MB) |
4. Socialne interakcije pujskov v času laktacije in vpliv tehnologije reje : magistrsko deloAnja Žnidar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali socialne interakcije pujskov v dveh različnih načinih reje v času laktacije: v individualni reji (klasični porodni boksi) in v skupinski reji, kjer imajo pujski treh boksov možnost prehajanja že v času laktacije. V proučevanje je bilo vključenih 67 pujskov. Pujske smo opazovali 1., 7., 14., 21., in 28. dan laktacije. Na vsak opazovalni dan smo pujske tudi stehtali in označili. Beležili smo šest različnih oblik interakcij (borba za sesek, boj, odrivanje, zaganjanje, zaskakovanje in grizenje ušes ter repov). Rezultati so pokazali, da so socialne interakcije v času laktacije pogostejše v skupinski v primerjavi z individualno rejo. V skupinski reji so se pri borbi za sesek pogosteje pojavljale ponavljajoče kombinacije pujskov, obratno pa je bilo pri bojih v skupinski reji več enkratnih kombinacij kot v individualnih boksih. V skupinskih boksih se je več kot polovica vseh interakcij zgodila med pujski različnih gnezd, pri čemer pa je bila borba za sesek pogostejša znotraj gnezda (> 80 %), boji pa so se enako pogosto zgodili med vrstniki iz istega ali sosednjih gnezd (50 % : 50 %). Večina interakcij se je zgodila v boksu iniciatorja interakcije. V individualni reji so pujski imeli manj socialnih interakcij, rastnost pujskov pa je bila v obeh načinih reje enaka. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da z zgodnjo socializacijo vzpodbudimo vzpostavitev socialnega reda med gnezdi in s tem bolj intenzivne interakcije, tudi boj, že v času laktacije, kar se sicer pri klasični tehnologiji reje zgodi šele ob odstavitvi v veliko agresivnejši obliki. Spontana zgodnja socializacija je ena izmed možnosti za blaženje abnormalne odstavitvene agresije, ki sicer izbruhne ob nenadnem mešanju osebkov različnih gnezd. Ključne besede: Pujski, laktacija, tehnologija reje, agresija, socialne interakcije Objavljeno v DKUM: 05.12.2022; Ogledov: 535; Prenosov: 65 Celotno besedilo (621,40 KB) |
5. Nefarmakološki pristopi v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demencoNuša Kofalt, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca je eden izmed javnozdravstvenih in socialnih problemov današnje družbe. Simptomi demence so pogosto povezani z agresijo in agitacijo, zato želimo predstaviti nefarmakološke pristope v obravnavi oseb z demenco.
Raziskovalne metode: Izveden je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, ScienceDirect, SAGE in COBISS na osnovi vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Podatke smo analizirali po metodi vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali smo 10 raziskovalnih člankov. Oblikovali smo dve vsebinski kategoriji: Vrste nefarmakoloških pristopov in Ovire za uporabo nefarmakoloških pristopov. Avtorji raziskav poudarjajo učinkovitost in uporabnost nefarmakoloških pristopov, kot so glasbena terapija, terapevtski dotik, barvna terapija, terapija z lutko, fizioterapija, fizične aktivnosti, spominska terapija, obenem pa opozarjajo na premajhno uporabo, ki je posledica pomanjkanja znanja ter preobremenjenosti medicinskih sester.
Razprava in sklep: Nefarmakološki pristopi veljajo za učinkovit pristop v obravnavi agresivnih oseb, obolelih za demenco. Dokazano je, da vplivajo na zmanjšanje agresije, agitacije in depresije. Velika prednost nefarmakoloških pristopov v obravnavi oseb z demenco sta varnost in v cenovna dostopnost. Ključne besede: pristopi, demenca, agresija Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 1080; Prenosov: 184 Celotno besedilo (739,01 KB) |
6. Agresija in nasilje v bolnišničnem okoljuMarina Pertoci, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Agresija in nasilje sta pogosta, vendar premalo zaznana problema v bolnišničnem okolju, ki ju doživljajo izvajalci zdravstvene nege. Namen zaključnega dela je bil raziskati agresivnost in nasilje v bolnišničnem okolju, pogostost pojavljanja ter ukrepanje in soočanje izvajalcev zdravstvene nege.
Metode: V teoretičnem delu diplomskega dela smo za pregled domače in tuje literature uporabili deskriptivno metodo. Pri raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je bila izvedena v bolnišničnem okolju na kirurškem, internem in psihiatričnem oddelku. Sodelovalo je 90 izvajalcev zdravstvene nege, po 30 z vsakega oddelka. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s pomočjo Microsoft Office Excel in IBM SPSS Statistic 27.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da izvajalci zdravstvene nege na oddelkih, vključenih v raziskavo, pogosto zaznajo nasilje. Najpogosteje se pojavlja verbalno nasilje (n = 79). Ob tem je najpogosteje uporabljeno kričanje, preklinjanje, žaljenje, ustrahovanje. Zaradi dogodkov, povezanih z nasiljem, izvajalci zdravstvene nege navajajo težave s spanjem. 15,6 % anketiranih, ki so doživeli nasilje, navajajo ob tem tudi poškodbo. Ob agresivnem incidentu so občutili ogroženost (3,23 ± 0,94), strah (3,12 ± 1,09) in nemoč (3,12 ± 1,13).
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da vključeni v raziskavo pogosto doživljajo nasilje in se srečujejo z agresivnimi bolniki, kar ogroža njihovo varnost in vpliva na njihovo delo. Zdravstvenim delavcem je treba zagotoviti podporo in redno izobraževanje o ukrepanju in preprečevanju agresivnih in nasilnih dejanj ter spodbujati k prijavi incidentov. Ključne besede: zdravstveni delavci, izkušnje, agresija, nasilje, agresivno vedenje Objavljeno v DKUM: 20.05.2021; Ogledov: 1168; Prenosov: 212 Celotno besedilo (1003,49 KB) |
7. Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijahJovita Pajtler, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način.
Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale).
Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog.
Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo. Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija. Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 266 Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. Različne oblike obnašanja pujskov in njihova povezanost s tipom tehnologije reje v času laktacijeAnej Gliha, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil preučiti socialne interakcije pujskov s poudarkom na agresivnem obnašanju v času laktacije in sicer v individualnem in skupinskem sistemu reje (odprti prasitveni boksi). V raziskavo smo vključili 53 pujskov iz petih gnezd in sicer 28 v skupinskih in 25 v individualnih boksih. Pujski so bili ustrezno označeni in tehtani na 1., 3., 7., 10., 14., 21. in 28. dan laktacije. Na videoposnetkih smo ob omenjenih dnevih proučevali v času med 8:00 – 12:00 uro osem različnih oblik interakcij (borba za sesek, odrivanje z rilcem, igrivostno odrivanje z rilcem, zaganjanje, grizenje ušes in repa, zaskok, grizenje glava – glava, spopad) med pujski. Pujskom smo določili tudi socialni rang po Schlichtingu in njegovo povezanost s telesno maso in dnevnim prirastom pujskov. Modificirali smo poskusno bipolarni 5-faktorski model (FFM), ki je vsakemu pujsku določil tip osebnosti. Rezultati so pokazali, da so imeli pujski z večjo telesno maso in intenzivnejšo rastjo visok socialni rang. Skupinski sitem v primerjavi z individualno rejo pujskov v času laktacije je imel številne pozitivne učinke na razvoj širšega nabora vedenjskih vzorcev pujskov, kar je imelo za posledico večjo prilagoditveno sposobnost pujskov. Raziskava nakazuje, da je pri pujskih skupinski sistem reje spodbujal pozitivne vidike osebnosti (igriv značaj) in je zaviral razvoj antagonizma (intenzivne, dlje časa trajajoče borbe). Pri aplikaciji skupinskega sistema v rejo pujskov v laktaciji moramo biti pazljivi pri izenačenosti pujskov različnih gnezd v njihovem številu, starosti in telesni masi ter dneva, ko pujskom omogočimo prehajanje med porodnimi boksi in srečevanje na hodniku. Ključne besede: laktacija / obnašanje pujskov / socializacija / agresija / osebnost Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1210; Prenosov: 108 Celotno besedilo (2,43 MB) |
9. Vpliv zgodnje socializacije pujskov na stopnjo poodstavitvene agresijeUrška Pačnik, 2019, magistrsko delo Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv zgodnje socializacije pujskov iz različnih gnezd na stopnjo agresije v poodstavitvenem obdobju. V času laktacije so bili pujski razdeljeni v dve skupini: S − skupinska reja (možnost prehajanja med boksi) in I − individualna reja (klasičen porodni boks). Poskus je potekal v 4 ponovitvah, v raziskovalnem hlevu za prašičerejo (FKBV), od februarja 2017 do maja 2018. V proučevanje je bilo vključenih skupno 143 pujskov. Na dan odstavitve so bili pujski stehtani, označeni ter odstavljeni v drugi boks. Opazovanje obnašanja pujskov je bilo opravljeno preko videoposnetkov. Proučevanih je bilo osem različnih oblik interakcij (prerivanje, grizenje repa, grizenje glave/ušes, grizenje po telesu, »pasji ugriz« in naskakovanje). Te smo analizirali med 1. in 8. dnem po odstavitvi v času med 7. in 15. uro. Rezultati so pokazali, da je največ agresivnih interakcij med osebki nasprotnih spolov (51 %), najmanj pa med osebki ženskega spola (17 %). Pujski, udeleženi v agresivnih interakcijah, so imeli minimalne razlike v starosti (63 % − razlika v starosti 0) ter v telesni masi (64 % − največ 2 kg razlike). V 74 % agresivnih interakcij se je posamezen par pojavil le enkrat v opazovanem obdobju. V skupini I je bil pujsek udeležen v 3,7 v skupini S le v 1,9 bojih. V skupini S je bila stopnja agresije značilno (p = 0,001) nižja 0,038 v primerjavi z I skupino 0,072. Skupinski sistem reje, ki omogoča zgodnjo socializacijo pujskov v času laktacije, ima pozitiven vpliv na zmanjšanje agresivnega obnašanja pujskov po tvorjenju novih skupin v poodstavitvenem obdobju. Ključne besede: pujski / skupinska reja / odstavitev / pozitiven vpliv / poodstavitvena agresija Objavljeno v DKUM: 18.10.2019; Ogledov: 1378; Prenosov: 126 Celotno besedilo (599,60 KB) |
10. Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanostiŽanina Zupan, 2019, magistrsko delo Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave. Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa Objavljeno v DKUM: 16.10.2019; Ogledov: 1305; Prenosov: 131 Celotno besedilo (1,80 MB) |