| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 1677
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Čustvena inteligenca managerjev
Ana Korez, 2019, diplomsko delo

Opis: Z izrazom čustvena inteligenca označujemo inteligentno uporabo čustev in njihovo prilagajanje informacijam. Izraz ne pomeni, da oseba, ki je čustveno inteligentna, jasno kaže svoja čustva, saj je lahko tudi oseba, ki svojih čustev ne izraža tako nazorno (ali sploh), čustveno inteligentna. Čustveni in osebni razvoj človeka je posledica delovanja treh glavnih, prepletajočih se dejavnikov. Ti dejavniki so dednost, učenje in zunanji vplivi, ki v telesu povzročajo fizične ter kemične spremembe. Tako se nekaterih pomembnih čustvenih spoznanj otrok nauči od staršev, kljub temu pa starost pri čustveni inteligenci ni glavno merilo, saj je čustveno inteligenco mogoče dvigniti do največje mere pri kateri koli starosti. Management se pojavlja pri vsaki organizaciji, v podjetju pa določa osnovne smeri razvoja podjetja, njegove strateške cilje ter skrbi, da se na vseh ravneh delovanja izvajajo načrtovane naloge. Manager ima tako v podjetju ključno mesto, saj je odgovoren za njegovo vodenje in usmerjanje. Manager je pogosto odgovoren za to, kako uspešno bo podjetje. Pri svojem delu nosijo veliko odgovornosti, zato je pomembno, da so samozavestni, vplivni in hkrati razumevajoči do zaposlenih v podjetju. Dobro je, da so managerji inteligentni in da je njihovo razmišljanje racionalno, a z obvladovanjem čustvene inteligence lahko dosežejo večji uspeh in so s strani drugih označeni za bolj pristojne in sposobne. Najboljši managerji ne vodijo samo s svojo močjo ter avtoriteto, ampak na podlagi obvladovanja medsebojnih odnosov. Uglašeni vodje imajo potrebno znanje o sodelovanju in odnosih v podjetju in tako znajo pravilno presoditi, kdaj je podrejenim treba prisluhniti in kdaj ukazovati. Managerji se, generalno gledano, premalo zavedajo, kako pomembna je čustvena inteligenca za delo z ljudmi v organizaciji. Cilj naloge je preučiti in spoznati izraz čustvena inteligenca in ugotoviti, kako le-ta vpliva na delovanje podjetja. Ob proučitvi zadevne problematike smo ugotovili, da na učinkovitost na delovnem mestu ter na splošno poslovno uspešnost podjetja zelo pomembno vpliva tudi stopnja čustvene inteligence managerjev. Osebnost managerja, kot najpomembnejše osebe v podjetju, namreč pomembno vpliva na razvoj samega podjetja in njegovo delovanje. Ravno manager je namreč tisti, ki v podjetju sprejema ključne odločitve.
Ključne besede: čustvena inteligenca, management, čustva, vodenje
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 658; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (939,80 KB)

62.
Management v športnem klubu
David Ban, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu z naslovom Management v športnem klubu sem raziskal management in izvajanje managementa v Rokometnem klubu Krško (v nadaljevanju RK Krško), ki je neprofitna organizacija. Poudariti sem želel pomen dobrega managementa, saj tako klub oblikuje pozitivno podobo v javnosti in pridobiva pokrovitelje, uporabnike športnih storitev, obiskovalce tekem in povečuje število trenirajočih članov. Za uspešnost športnega kluba je pogosto ključnega pomena s kolikšnimi finančnimi sredstvi razpolagajo. Najprej sem navedel nekaj teoretičnih osnov managementa, managementa v športu in neprofitnih organizacij. Nato sem opisal športna društva in rokomet. Teorijo sem povezal s praktičnim primerom in predstavil RK Krško ter raziskal zadovoljstvo članov kluba z izvajanjem managementa. Ugotovil sem, da so člani z izvajanjem managementa v klubu zadovoljni ali zelo zadovoljni, delo vodstva pa ocenjujejo kot solidno, dobro ali zelo dobro. Vendar nekatere pomanjkljivosti vseeno obstajajo. Na osnovi analize obstoječega managementa, ugotovitev in odgovorov na vprašanja, sem podal ideje in predloge za izboljšave.
Ključne besede: Management, Rokometni klub Krško, neprofitne organizacije, športni management, rokomet.
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 369; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (621,74 KB)

63.
Inovativno upravljanje človeških virov
Alen List, 2019, diplomsko delo

Opis: V raziskovalnem delu bo izhodišče predstavljal invencijsko-inovacijski management in s tem povezan management kadrov. Na podlagi opredelitve osnovnih pojmov inovacijskega managementa bomo predstavili načine kako lahko vodstvo v svoje podjetje vpelje inovativno poslovanje, ki bo vodilo do učinkovitejših rezultatov in ugodnejše klime na dolgi rok. Spoznali bomo kako pomembna je inovativnost, celovitost in ustvarjalno razmišljanje. S pomočjo inovacijskega managementa bomo na podlagi Maslowe hierarhije potreb opredelili inovativni sistem motiviranja. Zraven motiviranja pa so v današnjem času potrebne spremembe tudi na področju vodenja. Na podlagi raznih možnih alternativnih pristopov, bomo oblikovali najbolj inovativnega, katerega odnos bo temeljil na soodvisnosti med dobrimi medsebojni odnosi in uspešnim doseganjem zastavljenih ciljev. Izhodišče uspešnega poslovanja organizacije ni zgolj domena vrhovnega managementa temveč celotnega podjetja.
Ključne besede: Inovacija, management, motiviranje, Maslow, celovitost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 311; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (805,75 KB)

64.
Vloga vodstva pri zagotavljanju varnosti živil
Janja Robida, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Okužbe in zastrupitve, povzročene z živili, označujemo z izrazom alimentarne toksikoinfekcije. So pomembni vzrok obolevnosti in umrljivosti ljudi po vsem svetu. Predstavljajo finančno breme za podjetja in domove upokojencev, zato je naš namen predstaviti pogled in vlogo vodilnega vodstva na zagotavljanje varnosti živil. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja (anketna vprašalnika) in kvalitativno metodo (delno strukturirani intervju). V raziskavi so sodelovali vodilni v podjetjih in domovih upokojencev. Rezultati: Ugotovili smo, da vodilni v živilskem podjetju in domovih upokojencev vidijo zagotavljanje varnosti živil kot pomembno poslovno prioriteto (59 % podjetij in 41 % domov upokojencev se ni strinjalo s trditvijo, da varnost živil ni poslovna prioriteta) in vizijo podjetja oz. zavoda (23 % podjetij in 16 % domov upokojencev ima varnost živil opredeljeno v viziji podjetja oz. organizacije). Poleg vseh identificiranih prednosti in ovir pri zagotavljanju varnosti živil si želijo tudi večjo podporo države (60 % podjetij in 58 % domov upokojencev je mnenja, da bi veljavna slovenska zakonodaja na področju varnosti živil morala biti bolj prijazna oz. bolj prilagodljiva do podjetij oz. zavodov). Ugotovili smo tudi, da vodilni v podjetjih v primerjavi z vodilnimi v domovih upokojencev dajejo statistično pomembno prednost kakovosti izdelkov (p = 0,024). Diskusija in zaključek: Zagotavljanje varnosti živil je pomembna poslovna obveza, ki lahko poveže različne poglede na poslovanje podjetja oz. zavoda na vseh ravneh izvajanja delovnih procesov. S takšnim povezovanjem in mišljenjem zagotovimo varne in kakovostne izdelke ter zagotovimo večjo varnost potrošnikov, predvsem rizičnih skupin, kamor se uvrščajo starostniki.
Ključne besede: zdravstvena ustreznost živil, vodilno vodstvo, vodenje, managerska orodja, management varnosti živil, izobraževanje.
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 374; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

65.
Management neprofitnih organizacij
Maja Knežević, 2019, magistrsko delo

Opis: Neprofitne organizacije so organizacije, ki v sodobnem svetu zavzemajo iz leta v leto pomembnejše mesto. Gre za nadvse raznolike organizacije, ki jih je velikokrat težko razlikovati od profitno usmerjenih organizacij. Osnovni smisel njihovega obstoja predstavlja delovanje v splošne družbeno koristne namene in ne ustvarjanje dobička, kot je to cilj pri profitno usmerjenih organizacijah. Temeljna naloga managementa je enaka tako v neprofitnih kot tudi v profitno usmerjenih organizacijah. Management načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delovanje pripadnikov organizacije na način, da organizacija uspešno ter učinkovito dosega cilje, ki so bili določeni s strani lastnikov, ustanoviteljev, oblasti, članov. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. To sta teoretični in empirični. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena pojma management neprofitne organizacije ter neprofitna organizacija, v empiričnem delu pa smo predstavili management dveh neprofitnih in hkrati tudi nevladnih organizacij. To sta Zveza prijateljev mladine Slovenije ter Rdeči križ Slovenije. S pomočjo primerjalne analize smo prikazali razlike in podobnosti njunega managementa.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nevladne organizacije, management, organizacija, društvo, ustanova, zavod, podjetje, prostovoljstvo, financiranje, družbeni interes, dobrodelnost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 513; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1007,93 KB)

66.
Digitalizacija z vidika managementa človeških virov
Biljana Šuša, 2019, magistrsko delo

Opis: Tehnologija, avtomatizacija in umetna inteligenca so pred vrati. Mi smo ljudje, vedno nas nekaj žene naprej. To je šele začetek potovanja, ampak vsekakor smo že naredili začetne korake. Kaj nam prinaša digitalizacija? Boljši jutri ali veliko težav, glede na to, da se osnove uspešnega poslovanja, ki temeljijo na pomembnosti človeških virov, zelo hitro zamenjujejo s pomembnostjo robotizacije in s tem tudi digitalizacije. Po eni strani prinaša zapiranje velikega števila delovnih mest, zamenjava človeških virov z roboti, po drugi strani pa odpiranje novih poklicev in novih delovnih mest, ki so vse bolj navezana na IT sektor (informacijsko tehnološki). Ali se približujemo obdobju, ko se niti ne bomo mogli najesti, če ne bomo računalniško izobraženi? Ali digitalizacija uničuje več delovnih mest, kot jih odpira? Obstaja kakšen način predvidevanja končnega izida? Glede na status delavcev: ali bomo vsi postali samozaposleni? Ali je to konec dela za plačilo ali pa začetek novih in bolj fleksibilnih oblik zaposlovanja, ki že ustrezajo željam samih delavcev? Na področju usposabljanja: Ali se bomo morali vsi usposobiti kot računalniški inženirji? Katere nove oblike usposabljanja bo zahtevala »digitalna revolucija«? Bomo priča pojavu novih delitev med različnimi kategorijami delavcev? V magistrski nalogi obravnavamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0 ter 5.0 z vidika managementa človeških virov in njene učinke na trg dela, status delavcev, pogoje dela in usposabljanje delavcev. Poudarek je na vprašanju, kaj nam prinaša novo obdobje »digitalne revolucije«. Magistrska naloga je teoretična, empirična raziskava ni izvedena. V magistrski nalogi teoretično predstavljamo digitalizacijo, industrijsko revolucijo 4.0, management človeških virov, učinke digitalizacije na trg dela, pogoje za delo, usposabljanje delavcev. Sklep zajema ključne ugotovitve in misli, ki smo jih pridobili skozi izdelavo magistrske naloge. Za zaključek smo podali subjektivno mnenje o tem, kaj nam prinaša novo obdobje digitalizacije, glede na delavce ter usposabljanje za delo v tem obdobju digitalizacije.
Ključne besede: Ključne besede, digitalizacija, industrijska revolucija 4.0., management človeških virov.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 586; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (63,57 MB)

67.
Management človeških virov v Evropi, obstaja konvergenca?
Tomaž Jošt, 2019, magistrsko delo

Opis: Evropa je kulturno raznolik kontinent, a hkrati politično in ekonomsko povezan. Prakse managementa človeških virov se od države do države razlikujejo, vendar obstajajo tudi podobnosti. Management človeških virov postaja ključna strateška komponenta za uspeh podjetij, kar kaže na pomembnost razprave o konvergenci in divergenci nacionalnih praks managementa človeških virov v Evropi. Predstavljamo management človeških virov v Evropi in določenih državah. Skozi nalogo želimo raziskati, ali obstaja konvergenca praks managementa človeških virov v Evropi, zato predstavljamo tudi razvoj le-teh. Čeprav na določenih področjih obstaja smerna konvergenca, prihajamo do ugotovitve, da končne konvergence ni mogoče zaznati. Razlike med državami na področju praks managementa človeških virov se niso zmanjšale. Glede izvajanja paradigme visoke učinkovitosti obstajajo različni pristopi v Evropi.
Ključne besede: Evropa, management človeških virov, konvergenca, divergenca
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

68.
Razlike v plači med ženskami in moškimi v osrednjeslovenski in pomurski regiji
Aleksandra Kodba, 2019, magistrsko delo

Opis: Plača je denarno nadomestilo, ki ga delodajalec plača zaposlenemu v zameno za opravljeno delo in je del stroškov, ki so vključeni v vodenje podjetja. Drži, da je plača že od nekdaj občutljivo področje s socialnega, motivacijskega in političnega vidika. Vedno aktualno vprašanje je, ali moški zaslužijo več kot ženske, in če je odgovor pozitiven, zakaj prihaja do tega. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zajeli nekatera področja, ki se nam zdijo pomembna pri raziskovanju razlik v plači med spoloma. Predelali smo teorijo plač, zgodovina plač, položaj žensk nekoč in danes, management človeških virov in njegove funkcije, diskriminacija, poklicna segregacija ter enakost žensk in moških na trgu dela. Za raziskavo razlik v plači med spoloma smo izbrali dve slovenski regiji, ki se po našem mnenju najbolj razlikujeta, to sta osrednjeslovenska in pomurska regija. V empiričnem delu magistrske nalogo smo z že obstoječimi podatki, ki smo jih pridobili s spletne strani Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), primerjali plačo med ženskami in moškimi v omenjenih regijah med letoma 2015–2017. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v plači med ženskami in moškimi v izbranih regijah. Pri raziskavi so bile pomembne spremenljivke tudi izobrazba, starost in višina povprečne bruto plače.
Ključne besede: plača, razlika v plači, diskriminacija, spol, management človeških virov, pomurska regija, osrednjeslovenska regija.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 312; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

69.
Razvoj koncepta trajnostni management človeških virov
Katja Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: Današnje organizacije se srečujejo z nenehnimi gospodarskimi, družbenimi ter okoljskimi spremembami in izzivi, zato je nujno, da sledijo trajnostnemu razvoju, ki zajema doseganje ciljev na področju gospodarstva, družbe in okolja z namenom, da organizacije ohranjajo svoje bistvo, to je dolgoročno uspešnost. Pomembno vlogo pri zagotavljanju uspešnosti imajo človeški viri, zato je smiselno, da se trajnost vzpodbuja tudi na področju managementa človeških virov. Novonastalo področje trajnostnega managementa človeških virov poudarja, da je dolgoročno ohranjanje človeških virov bistvenega pomena ter vodi v trajno uspešnost organizacije. Osrednji problem koncepta trajnostnega managementa človeških virov pa je, da ni dovolj raziskan in prepoznaven za organizacije. S tem namenom smo s pomočjo strokovnih in znanstvenih člankov področje raziskali, nato pa s pomočjo dosedanje literature poskušali dokazati, da trajnostni management človeških virov pozitivno vpliva na počutje zaposlenih ter na dolgoročno poslovno uspešnost organizacije. Z raziskavami smo potrdili prvo hipotezo, da z ustreznimi funkcijami trajnostnega managementa človeških virov zmanjšujemo negativne učinke na zaposlene. Z drugo hipotezo smo ugotovili, da trajnostni management človeških virov vpliva na dolgoročno uspešnost organizacije, vendar smo jo le delno potrdili, na tem področju je namreč potrebnega še precej raziskovanja. Kako s trajnostnim managementom človeških virov izboljšati dobro počutje zaposlenih in ohraniti dolgoročen obstoj organizacije, predstavlja odprt problem in izhodišče za nadaljnjo raziskovanje. Na koncu smo s pridobljenim znanjem oblikovali model trajnostnega managementa človeških virov, ki je primeren za slovensko okolje in temelji na dolgoročnih ciljih ter pozitivnemu učinku na zaposlene, organizacijo in družbo.
Ključne besede: management človeških virov, trajnostni razvoj, trajnostni management človeških virov, dobro počutje zaposlenih, organizacijska uspešnost
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 597; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

70.
Razvoj kadrov v javni zdravstveni ustanovi
Petra Dolinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj kadrov je ključni dejavnik za zagotavljanje konkurenčnosti organizacije na trgu dela. Skrb za kadre ni samo usmerjanje delavcev, kako naj opravljajo svoje delo, temveč je predvsem pomembna skrb za njihov razvoj tako na osebnem strokovnem kot delovnem področju. Zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, zato jim organizacija poleg finančnega dohodka predstavlja tudi zelo pomemben mejnik na njihovi življenjski poti. Z razvijanjem managementa človeških virov se prav tako razvija koncept razvoja kadrov, ki je bil na začetku namenjen predvsem strokovnemu, osebnemu in profesionalnemu razvoju posameznika ter usklajevanju želja zaposlenega s ciljem organizacije, pri čemer je bil poudarek na izobraževanju in razvoju kariere. Danes pa razvoj kadrov postaja del strategije organizacije in pomaga pri oblikovanju njene kulture. Nekatere organizacije imajo razvoj kadrov zelo dobro vpeljan v sistem dela, področje zdravstvene nege pa še vedno ostaja nekje v ozadju. Medicinske sestre razvoj kadrov povezujejo predvsem z izobraževanjem na delovnem mestu, ki je trenutno zelo dobro organizirano. Vse prevečkrat pa se pozablja na oblikovanje kariere posamezne medicinske sestre. Kljub številnim novostim, ki so jih deležne javne zdravstvene ustanove, se še vedno uveljavljajo tradicionalne oblike napredovanja medicinskih sester. Dobro oblikovan in strateško vpeljan sistem razvoja kadrov bi medicinskim sestram omogočal strokovni, delovni in osebni razvoj ter jim hkrati zagotavljal možnost uveljavitve svojih potencialov. Tako medicinska sestra ne bi imela več samo statusa oskrbe pacienta, temveč bi prevzemala nove kompetence, ki bi ji omogočale napredovanje na delovnem in finančnem nivoju. Z dobro skrbjo za razvoj kadrov se poveča motiviranost zaposlenih, ta pa prinaša boljše opravljanje zdravstvenih storitev, veča zadovoljstvo pacientov in javni zdravstveni ustanovi prinaša konkurenčnost, kar je eden izmed glavnih ciljev vsake organizacije.
Ključne besede: ̶ razvoj kadrov ̶ medicinska sestra ̶ osebni, strokovni in delovni razvoj ̶ kadrovski management ̶ javna zdravstvena ustanova
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 463; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.43 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici