| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos mladostnikov do zdravja in poznavanje dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih bolezni
Lucija Gosak, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obdobje mladostništva je še posebej pomembno, saj ima velik pomen za krepitev in ohranitev zdravja. Pomembno je, da mladostnik razvije pozitiven odnos do zdravja, pozna dejavnike tveganja za nastanek kronično nenalezljivih bolezni in se jim izogiba. Metoda: Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Kot pripomoček za raziskavo pa vnaprej pripravljen anketni vprašalnik. Rezultati: Pri raziskavi smo se omejili na dijake srednje zdravstvene šole in na dijake druge srednje šole, kjer se ne izobražujejo za poklic zdravstvenega delavca. Na podlagi analize pridobljenih informacij smo ugotovili, da so mladostniki izpostavljeni nezdravemu življenjskemu slogu. Zaradi manjšega vzorca anketirancev in neenakomerne zastopanosti števila oseb s posameznim povprečnim mesečnim dohodkom ni mogoče točno določiti, ali osebe z boljšim finančnim položajem živijo bolj zdravo. Izobrazba in izbira srednje šole vplivata na bolj zdrav način življenja, saj vodita k večji osveščenosti. Žal podatkov ne moremo posploševati. Diskusija: Naš cilj je, da mladostnik odraste v poštenega, odgovornega in predvsem zdravega državljana, zato imajo velik vpliv nanj starši, učitelji, zdravstveni delavci, mediji in vsi, ki na kakršenkoli način vplivajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: adolescent, življenjski stil, nezdrav življenjski slog, bolezni življenjskega sloga, promocija zdravja, medicinska sestra
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 1041; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (979,21 KB)

2.
Quantitative evaluation of growth plates around the knees of adolescent soccer players by diffusion-weighted magnetic resonance imaging
Zmago Krajnc, Mitja Rupreht, Matej Drobnič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose. To quantitatively evaluate growth plates around the knees in adolescent soccer players utilizing the diffusion-weighted MR imaging (DWI). Methods. The knees and adjacent growth plates of eleven 14-year-old male soccer players were evaluated by MRI before (end of season´s summer break) and after two months of intense soccer training. MRI evaluation was conducted in coronal plane by PD-FSE and DWI. All images were screened for any major pathological changes. Later, central growth plate surface area (CGPSA) was measured and the apparent diffusion coefficient (ADC) values were calculated in two most central coronal slices divided into four regions: distal femur medial (DFM), distal femur lateral (DFL), proximal tibia medial (PTM), and proximal tibia lateral (PTL). Results. No gross pathology was diagnosed on MRI. CGPSA was not significantly reduced: DFM 278 versus 272, DFL 265 versus 261, PTM 193 versus 192, and PTL 214 versus 210. ADC decrease was statistically significant only for PTM: DFM 1.27 versus 1.22, DFL 1.37 versus 1.34, PTM 1.13 versus 1.03 (p=0.003), and PTL 1.28 versus 1.22. Conclusions. DWI measurements indicate increased cellularity in growth plates around knees in footballers most prominent in PTM after intense training. No detectable differences on a standard PD-FSE sequence were observed.
Ključne besede: soccer, adolescent, quantitative magnetic resonance, knee
Objavljeno: 14.06.2017; Ogledov: 515; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomora
Donna Erjavec, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka. Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili.. Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave. Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Ključne besede: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 285; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Soočanje mladostnikov s smrtjo pomembnih drugih
Kaja Vajda, 2020, diplomsko delo

Opis: Zavedati se moramo, da je smrt posameznika težka in neizogibna situacija v življenju, na katero se vsakdo odzove drugače. Pri svojem delu se medicinske sestre veliko krat srečajo s smrtjo, a zelo pogosto pozabijo na žalujoče svojce in jim namenijo samo dve besedi - moje sožalje. Med žalujočimi svojci so tudi mladostniki, zato smo želeli raziskati, kako se mladostniki v težkih trenutkih soočajo s smrtjo pomembnih oseb. V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil dostopen na internetnih medijih za vsakogar. V raziskavi je sodelovalo 161 mladostnikov starih med 16. in 18. letom, ki so se že srečali s smrtjo. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa SPSS-a, rezultate smo predstavili z opisno in sklepno statistiko v obliki grafov in tabel. Z raziskavo smo ugotovili, da se je več kot polovica mladostnikov soočilo z izgubo bližnjega. Mladostniki so v času žalovanja imeli podporo svojih bližnjih, ampak še vedno ostajajo mladostniki, ki v žalovanju ostajajo sami. Ne glede na spol, tako moški kot ženske, žalujejo za svojim bližnjim okoli dveh let. Ocenjujemo, da je vsaka izguba bližnjega težka in boleča. Pri soočanju s smrtjo imajo mladostniki pomoč in oporo svojih bližnjih, ki jim znajo prisluhniti. Pomembno se nam zdi, da bi zdravstveni delavci, več časa namenili žalujočim svojcem, saj so prve osebe, ki morajo svojcem povedati žalostno vest.
Ključne besede: izguba, žalost, žalovanje, pomoč žalujočim, adolescent
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (524,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici