Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali razlike v telesnih razsežnostih med različno učno uspešnimi učenci pri predmetu šport. V raziskavi so sodelovali učenci drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja iz različnih osnovnih šol po Sloveniji, starih od 9 do 11 let. Šole, ki so sodelovale pri raziskavi in meritvah so bile naslednje: OŠ Podčetrtek, OŠ Franja Malgaja Šentjur, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Mala Nedelja, OŠ Franca Rozmana – Staneta, JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Toneta Čufarja Maribor in OŠ Starše. Vseh otrok skupaj je bilo 467. Razdelili smo jih po spolu in učni uspešnosti. Merili smo parametre telesnih razsežnosti in sestave telesa: obseg pasu, kožno gubo tricepsa, telesno težo in višino, proteine in minerale v telesu, maščevje ter indeks telesne mase. Telesno sestavo smo izmerili s pomočjo bioimpedančnega merilnika IOI 353. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Za preverjanje razlik med različno učno uspešnimi učenci v telesni sestavi in telesnih razsežnostih smo uporabili enosmerno analizo varianc (ANOVA) ter post-Hoc Scheffe preizkus, s katerim smo natančneje opredelili razlike v telesnih razsežnostih ter sestavi telesa med učno bolj, srednje in manj uspešnimi učenci. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učno bolj, srednje in manj uspešnimi učenci pri predmetu šport v telesnih razsežnostih in sestavi telesa. Rezultati kažejo, da imajo bolj učno uspešni učenci, manj maščevja, manjši obseg pasu, nižjo telesno težo ob podobni telesni višini in manjšo kožno gubo kot učno manj uspešni vrstniki. Zato lahko sklepamo, da živijo učno uspešnejši učenci bolj zdrav življenjski slog kot manj učno uspešni vrstniki. 
Ključne besede: telesni razvoj, gibanje, rast, akademski uspeh, adolescenca.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2021; Ogledov: 825; Prenosov: 160
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: V zaključnem delu smo predstavili kako učinkovita je vedenjsko-kognitivna terapija pri otrocih in mladostnikih s hiperkinetično motnjo ter vlogo medicinske sestre. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Izvedli smo pregled, analizo in sintezo strokovne domače in tuje literature ter interpretacijo znanstvenih virov s področja vedenjsko-kognitivne terapije ter hiperkinetične motnje pri otrocih/mladostnikih. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo dela. Podatke smo obdelali s kvalitativno vsebinsko analizo. Ugotovili smo, da je uporaba vedenjsko-kognitivne terapije učinkovita, saj pomaga otrokom in mladostnikom s hiperkinetično motnjo na način, da zmanjšuje njihove nezaželene simptome in znake ter izboljša njihovo celostno funkcioniranje. Pomembna je tudi vloga medicinskih sester ter znanje nekaterih tehnik vedenjsko-kognitivne terapije, ki se jih lahko vključi v zdravstveno obravnavo otrok/mladostnikov. Hiperkinetična motnja je postala vedno bolj razširjena med otroci in mladostniki, zato je pomembno vključevanje raznih terapij in tehnik zdravljenja. Vedenjsko-kognitivna terapija je ena izmed metod, ki bi se lahko še dodatno raziskala in pomagala pri obravnavi otrok/mladostnikov s hiperkinetično motnjo. V tujini, za razliko od Slovenije, medicinske sestre delujejo tudi na področju preventive z namenom zgodnjega odkrivanja preučevane motnje.
Ključne besede: motnja pozornosti, impulzivnost, adolescenca, psihoterapija, zdravstvena nega, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1609; Prenosov: 172
Celotno besedilo (862,05 KB)

Opis: Motnje hranjenja so problem današnje družbe. Predstavljajo resno težavo, povezano z visoko stopnjo umrljivosti med psihološkimi boleznimi. Pri otrocih in mladostnikih so motnje hranjenja vse pogostejše, nastajajo pa vse bolj zgodaj. V magistrskem delu smo ugotavljali seznanjenost staršev z motnjami hranjenja, preverjali preventivno in kurativno ukrepanje staršev v primeru motenj hranjenja ter ugotavljali, kakšna so stališča staršev do motenj hranjenja. Preverjali smo tudi, kako spol, starost, izobrazba, razred otrok ter materialno stanje vplivajo na odnos staršev do motenj hranjenja. V raziskavi je sodelovalo 207 staršev (161 žensk in 46 moških). Rezultati so pokazali, da starši poznajo anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo ter kompulzivno prenajedanje, ne poznajo pa novih motenj hranjenja – ortoreksije in bigoreksije. Večina staršev osnovnošolskih otrok se ne boji, da bi njihov otrok v prihodnosti zbolel za eno izmed motenj hranjenja. Največ informacij o tej problematiki pridobijo prek interneta, če pa bi njihov otrok kazal simptome motenj hranjenja, bi pomoč poiskali pri zdravniku. V povezavi s preventivnimi programi o motnjah hranjenja na šolah več kot polovica staršev (57,5 %) ne ve, ali se na šolah izvajajo preventivni programi o motnjah hranjenja, le 8,7 % staršev je odgovorilo, da se programi o motnjah hranjenja izvajajo. Stališče staršev je, da bi se morali preventivni programi o motnjah hranjenja izvajati na šolah, ker v današnji družbi motnje hranjenja pri otrocih in adolescentih predstavljajo resen problem. Potreba po preventivnih programih je torej velika.
Ključne besede: motnje hranjenja, problem današnje družbe, puberteta, adolescenca, starši, preventiva
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1694; Prenosov: 259
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Psihološkemu vidiku konfliktov med mladostniki in starši se na slovenskem prostoru namenja premalo pozornosti in je posledično neraziskano področje (Čotar Konrad, 2012). Glavni namen magistrskega dela je bil preučiti konflikte med mladostniki in starši v zgodnjem in poznem mladostništvu v povezavi s socioemocionalnim osebnostnim razvojem v mladostništvu. Vključenih je bilo 805 zgodnjih in poznih adolescentov. Uporabljeni so bili vprašalniki: Vprašalnik družinskih procesov AFP, Vprašalnik spoprijemanja s stresom COPE, Vprašalnik emocionalnih načinov spoprijemanja EAC, Issues Checklist IC (Prinz, Foster, Kent in O’Leary, 1979; Robin in Foster, 1988), Vprašalnik samopodobe SDQIII in uvodni vprašalnik; na prvih štirih instrumentih je bila opravljena faktorska analiza. Opravljena je bila validacija prevedenega instrumenta IC. Rezultati kažejo, da imajo ženske bolj intenzivne konflikte kot moški in da prihaja v zgodnji adolescenci do večih in intenzivnejših konfliktov med njimi in starši. Ne prihaja do statistično pomembnih razlik med konflikti glede na tip družine. Prihaja do statistično pomembnih razlik pri prisotnosti in intenzivnosti konflikov glede na osebo, na katero je mladostnik najbolj navezan. Podpora matere, nadzor in podpora očeta statistično pomembno napovedujejo prisotnost konfliktov; podpora matere, nadzor in bližina očeta pa intenzivnost konfliktov. Mladostnikova samoocena odnosa s starši negativno korelira s prisotnostjo in intenzivnostjo konfliktov. Izogibanje kot strategija soočanja pozitivno korelira s prisotnostjo konfliktov, medtem ko izogibanje, socialna podpora kot strategija soočanja in na čustva usmerjena strategije soočanja pomembno nizko pozitivno korelirajo s intenzivnostjo konfliktov. Mladostnikove strategije soočanja usmerjene na čustva in na socialno podporo so statistično pomemben moderator med njihovim odnosom s starši in konflikti med njimi; izogibanje in na problem usmerjene strategije soočanja nimajo moderacijskega učinka. Večja zaznana podpora očeta, večja uporaba strategije usmerjene na problem, manjša uporaba strategije izogibanja, manjša prisotnost konfliktov in moški spol napovedujejo boljšo mladostnikovo samopodobo.
Ključne besede: konflikti med mladostniki in starši, socioemocionalni osebnostni razvoj mladostnika, zgodnja in pozna adolescenca, mladostnikove strategije soočanja, samopodoba mladostnika, spol in starost mladostnika, družinski procesi staršev, intenzivnost in prisotnost konfliktnih vsebin.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2017; Ogledov: 2344; Prenosov: 313
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Mladostniško obdobje je obdobje tveganja in priložnosti. Mladi danes dosti prej biološko dozorijo in se pogosteje ter zgodaj spuščajo v nezaščitene spolne odnose. Velik del nosečnosti v mladostniškem obdobju je največkrat nenačrtovan in nezaželen ter tako postavi mladostnico pred težko odločitev o njenem izidu. Biti noseča, roditi otroka in postati mama, odločiti se za materinstvo – so delci izjemno vznemirljivega življenjskega cikla. Patronažna medicinska sestra je tista, ki obišče otročnico in novorojenca v prvih 24 urah po odpustu iz porodnišnice in oceni potrebe po zdravstveni vzgoji ter zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni deskriptivni metodi, izvedli smo študijo primera. Uporabili smo tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, ki se nanašajo na temo diplomskega dela in so bila oblikovana v ta namen. V raziskavi je sodelovala mladostnica, stara 18 let v poporodnem obdobju. V raziskavi smo upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Rezultati: Mladostnica je imela svoj prvi spolni odnos pri 15 letih. Po dobrem letu nezaščitenih spolnih odnosih je zanosila in pri 17 letih rodila. Materinstvo ji kljub nenačrtovani nosečnosti ni predstavljalo večjih ovir, saj je imela veliko podpore s strani staršev in tašče. V zelo veliko pomoč ji je bila tudi patronažna medicinska sestra, ki je z njo vzpostavila spoštljiv, zaupen odnos in ji pomagala z zdravstveno-vzgojnimi nasveti. Sklep: Rojstvo otroka za mladostnico predstavlja veliko spremembo v življenju, ko iz brezbrižnega najstništva preklopi na odgovorno odraslo življenje. Ugotovili smo, da se mladostnica med nosečnostjo in v poporodnem obdobju ni srečala z neugodnimi zapleti starševstva v mladostniškem obdobju (nedokončana izobrazba, socialno-ekonomsko pomanjkanje, nestabilne partnerske zveze in osebno dozorevanje). Poporodne duševne stiske so resna stanja, zato je zelo pomembna preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravljenje duševnih stisk že v času nosečnosti in kasneje v poporodnem obdobju. Iz raziskave, ki smo jo naredili, je razvidno, da je izrednega pomena tudi, da je patronažna medicinska sestra zaznala potrebe mladostnice in ji znala prisluhniti, svetovati ter pomagati.
Ključne besede: adolescenca, materinstvo, poporodno obdobje, poporodna depresija, patronažna medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1766; Prenosov: 184
Celotno besedilo (815,78 KB)