1. Učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkoholaPia Merc, 2023, undergraduate thesis Abstract: Čezmerno uživanje alkohola predstavlja velik problem današnje družbe. Težave se
pojavijo pri tistih, ki to počnejo prepogosto in postanejo odvisni. Odvisnost od alkohola
je dosmrtna, zato jo je možno zdraviti le s trajno abstinenco, pri kateri ima pomembno
vlogo motivacija za zdravljenje. Pri ohranjanju abstinence si pomagamo z motivacijskim
intervjujem, ki je ključnega pomena v procesu zdravljenja. Namen zaključnega dela je
ugotoviti učinkovitost motivacijskega intervjuja pri vzdrževanju abstinence od alkoholnih
pijač pri pacientu s sindromom odvisnosti od alkohola.
Keywords: alkohol, odvisnost, abstinenca, motivacijski intervju
Published in DKUM: 01.12.2023; Views: 458; Downloads: 98
 Full text (915,20 KB) |
2. Transferin z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) kot označevalec sindroma odvisnosti od alkoholaMatej Kravos, Ivan Malešič, 2008, original scientific article Abstract: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola.
Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT.
Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj.
Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Keywords: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 23854; Downloads: 306
Full text (155,95 KB)
This document has many files! More... |
3. "DINAMIT-ALKOHOL IN ANTIDINAMIT-ABSTINENCA" PROTIALKOHOLNI BOJ V SLOVENIJI V TRETJEM DESETLETJU 20. STOLETJATea Kmetec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problem alkoholizma in protialkoholni boj po prvi svetovni vojni do konca tretjega desetletja 20. stoletja. Namen naloge je prikazati, kako so se lotevali reševanja problema alkoholizma katoliški moralisti, ki so se jim kasneje pridružili še drugi meščanski sloji, kot so zdravniki, učitelji, kriminalisti in antropologi. Naloga skuša prikazati, kako si je družba tistega časa predstavljala problem alkoholizma in kakšen odnos so imeli do alkoholikov. Po prvi svetovni vojni se je po začetnem zatišju pijančevanje še bolj razširilo. Protialkoholni boj, ki so ga vodili katoliški moralisti je začel izgubljati moč. Postopoma se je v boj začelo vključevati zdravstvo, dokler ga ni po drugi svetovni vojni prevzelo. V 20. stoletju je dokončno prevladalo spoznanje, da je alkoholik bolnik, ki ga je treba zdraviti. V obravnavanem obdobju so nastajale protialkoholne organizacije. Matična organizacija s sedežem v Ljubljani se je imenovala Sveta vojska in je izdajala protialkoholne časopise: Prerod, Mladi junak in Našo bodočnost. Prerodovci so si zadali cilj, da se bodo borili proti pijančevanju, surovosti in razuzdanosti. Imeli so namen nravno preroditi slovenski narod. Protialkoholni bojevniki so se v prepričanju, da je odrasle alkoholike nemogoče spremeniti, obrnili na mladino. Menili so, da so mladi bolj dovzetni za protialkoholni pouk. Rešitev pa so videli tudi pri ženskah, ki jih je treba primerno izobraziti, da bi lahko ugodno vplivale na otroke in moža. Rešitev so videli tudi v sprejemanju protialkoholnih zakonov, kar pa državnemu vrhu ni bilo v interesu, saj se je od prodanega alkohola steklo veliko denarja v proračun. Alkoholizem je v njihovih očeh povzročal veliko škodo v gospodarstvu in družini v obliki nasilja. Pod vplivom alkohola pa je bilo storjeno veliko zločinov. Alkoholiki so bili za družbo manjvredni, vsi naslednji rodovi pa degenerirani, saj so bili prepričani, da se slab material deduje na prihodnje rodove. Rešitev so predvsem antropologi, zdravniki in kriminalisti videli v evgeniki, po kateri bi s posebnimi metodami (splavi, sterilizacijo) dosegli telesno in duševno zdravje naroda, vendar se metoda na Slovenskem ni obnesla.
Keywords: alkoholizem, protialkoholno gibanje, Prerod, Mladi junak, Sveta vojska, abstinenca, degeneracija, katoliški moralisti
Published in DKUM: 25.10.2016; Views: 1723; Downloads: 160
Full text (2,11 MB) |
4. PREPREČEVANJE RECIDIVA PRI ZDRAVLJENEM ALKOHOLIKUMarko Podoreški, 2016, undergraduate thesis Abstract: Recidiv alkoholizma pomeni povrnitev bolezni, pri alkoholiku, ki je abstiniral. Preprečevanje recidiva alkoholizma, pa je eden izmed najzahtevnejših in najpomembnejših izzivov zdravljenja alkoholika. Namen diplomskega dela je bil predstaviti metode preprečevanja recidiva in s pomočjo raziskave ugotoviti pojav in preprečevanje recidiva pri zdravljenih alkoholikih.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v klubu zdravljenih alkoholikov, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je bil anonimen, sodelovanje je bilo prostovoljno. V raziskavi je sodelovalo 43 anketirancev. Raziskavo smo izvajali v mesecu avgustu 2015.
Raziskava je pokazala, da je pojav recidiva alkoholizma pri alkoholikih zelo pogost pojav in da je pogostejši pri tistih zdravljencih, ki so tudi kadilci. Raziskava je pokazala tudi, da je velika večina anketiranih zdravljencev odvisna od tobaka in, da je delež anketiranih zdravljencev, ki so recidivirali največji med tistimi, ki so zaključili osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo.
Alkoholizem je ena izmed najbolj razširjenih svetovnih bolezni, ki jo običajno razumemo kot prekomerno uživanje alkoholnih pijač, ki za seboj povleče telesne, psihične, materialne in odnosne negativne posledice. Poglavitnega pomena je, da alkoholizem primerno in pravilno zdravimo. Recidiv alkoholizma je pri zdravljenju alkoholika pogost pojav, ki pa ne pomeni konca poti, vendar je treba pri zdravljenju vztrajati. Pravilno zdravljenje in podpora je edini način, da preprečimo recidiv alkoholizma pri zdravljenem alkoholiku.
Keywords: alkoholizem, alkoholik, abstinenca, recidiv, zdravljenje, preprečevanje
Published in DKUM: 09.09.2016; Views: 3132; Downloads: 282
Full text (661,59 KB) |
