| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika financiranja in stroškov servisiranja medicinskih pripomočkov v sloveniji iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Lara Švetak, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes se soočamo s procesom staranja prebivalstva, ki za državo predstavlja veliko obremenitev kot so rast izdatkov za zdravstvo, pokojnino in za druge s staranjem povezane izdatke. Bistvena razloga, da se v Sloveniji prebivalstvo neprestano stara sta relativno nizka rodnost in podaljševanje povprečne pričakovane življenjske dobe. Podaljševanje pričakovanega trajanja življenja je tesno povezano z zdravstvenimi spremembami oziroma spremembami v zdravstvenem stanju prebivalstva nasploh. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Spoznali smo ZZVZZ ( Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju), ki določa vrste pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in njihovo uveljavljanje na podlagi Pravil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predstavili smo tudi načine financiranja obveznega zdravstvenega zavarovanja in pomen prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Nadalje smo predstavili področje medicinskih pripomočkov, ki so pravica zavarovanih oseb v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Analizirali smo podatke o stroških izdanih, izposojenih in servisiranih medicinskih pripomočkov, financiranih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter predstavili skupine medicinskih pripomočkov, ki določilno vplivajo na skupne stroške za medicinske pripomočke.
Ključne besede: obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, medicinski pripomočki, pravice zavarovanih oseb do medicinskih pripomočkov, servisiranje medicinskih pripomočkov.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 400; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Vloga in pomen dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Eva Bolcar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo pojasnili urejenost zdravstvenega varstva v Sloveniji, podrobneje smo obravnavali področje dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želeli smo prikazati njuno vlogo in pomen v naši državi ter navesti razloge, zakaj se bosta le-ta v prihodnosti še povečevala. V nadaljevanju smo predstavili zavarovalnice, ki ponujajo takšna zavarovanja na zavarovalniškem trgu v Sloveniji in opravili podroben pregled ponudbe zavarovalnih produktov, ki jih nudijo ter se seznanili z novostmi, s katerimi se dandanes srečujemo na omenjenem področju. Na podlagi pridobljenih statističnih podatkov smo predstavili prihodke premij in odhodke za škode zavarovalnic iz naslova dopolnilnih in dodatnih zdravstvenih zavarovanj, pri katerih smo izločili inflacijske vplive. Navedli smo tudi podatke o številu zavarovancev in o premijah, ki jih morajo zavarovanci plačevati za zagotovitev pravic. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo predstavili značilnosti dodatnega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v nekaterih tujih državah, ki so članice Evropske unije in so tipični predstavniki omenjenih zavarovanj.
Ključne besede: zavarovalništvo, zdravje, zdravstveno varstvo, dodatno zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 434; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Predhodna odobritev čezmejnega zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije
Edita Beganović, 2019, diplomsko delo

Opis: Z razvojem notranjega trga EU je bilo neizogibno, da se bodo razvile tudi pravice na področju zdravstvenih storitev v drugih državah članicah. Zdravstvo je sicer v domeni vsake članice, a kadar gre za prehajanje med državami članicami, ima EU pristojnost urejati takšna razmerja. Raziskave kažejo, da večina Evropejcev ne pozna pravic glede zdravljenja v tujini in povračila stroškov za zdravljenje. Ljudje se odločajo za čezmejno zdravljenje, če živijo na obmejnem področju ali kadar gre za visoko specializirano oskrbo, bližino družinskih članov, ki prebivajo v drugi državi članici, dostop do drugačnega načina zdravljenja, kot ga imajo v državi članici zdravstvenega zavarovanja ter zaradi kakovostnejše storitve. Zavarovana oseba se mora pozanimati, ali je za zdravljenje, ki ga želi opraviti v drugi državi članici, potrebna predhodna odobritev. Ta se lahko uveljavlja na podlagi Uredbe 883/2004 ali Direktive 2011/24/EU. Kadar se uveljavlja čezmejno zdravljenje na podlagi Uredbe 883/2004, je predhodna odobritev vedno pogoj za takšno zdravljenje. Odobri se, ko gre za storitve iz košarice pravic, hkrati pa so izčrpane vse možnosti zdravljenja, zdravljenje doma ni na voljo ali v primeru predolgih čakalnih dob. Stroški v višini dejanske vrednosti se povrnejo le v primeru predhodne odobritve in sicer jih plača nosilec socialnega zavarovanja neposredno izvajalcu storitve, zdravstvene storitve pa se lahko uveljavljajo samo pri izvajalcih v javni mreži. V primeru Direktive 2011/24/EU se predhodna odobritev uporablja le za določene storitve iz košarice pravic (bolnišnično zdravljenje, zahtevne in drage storitve, storitve z večjim tveganjem, vprašanje varnosti in kakovosti). Stroški se povrnejo za vse primere predhodne odobritve, a le v vrednosti zdravstvene storitve v državi nosilki zavarovanja. Zavarovanec prosto izbira med zdravstvenimi storitvami javnih in zasebnih izvajalcev, katerim tudi sam plača, nosilec socialnega zavarovanja pa mu nato vrne znesek, do katerega je upravičen na podlagi izračunov.
Ključne besede: čezmejno zdravljenje, predhodna odobritev, stroški, zdravstveno zavarovanje, država članica, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 328; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (849,24 KB)

4.
Financiranje sistema zdravstvenega varstva na temelju solidarnosti in socialne pravičnosti
Špela Klemenčič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter hkrati zaradi omejevanja javne porabe zaradi finančne krize, ki je prizadela Evropo po letu 2008, se (javni) sistemi zdravstvenega varstva v mnogih državah na svetu soočajo z velikimi finančnimi negotovostmi, ki imajo pomemben vpliv na doseženo raven dostopnosti in kakovost zdravstvenih storitev (Sklepi Sveta o skupnih vrednotah in načelih zdravstvenih sistemov Evropske unije, 2006). Številni sistemi ne uspejo zajeziti rasti stroškov, finančni pritiski pa vse bolj otežujejo zagotavljanje socialnega in zdravstvenega varstva v posameznih državah v Evropi in izven njenih meja (EK, 2011). V Sloveniji se že od nastopa globalne ekonomske krize soočamo z velikimi negotovostmi ne zgolj na področju finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, temveč tudi na drugih področjih družbenega delovanja in razvoja. Kriza je razkrila številne strukturne pomanjkljivosti v državi, pogoste odmike je zaslediti v obstoječi regulativi, z vidika finančne vzdržnosti javnih sistemov in obstoja sistema blaginje pa je vse prej kot ugodna tudi demografska struktura in napovedi za prihodnost. V nalogi smo predstavili trenutno stanje in gibanje trendov posameznih postavk, ki so neposredno povezane z zagotavljanjem zadostnih in stabilnih virov financiranja sistema zdravstvenega varstva (javni in zasebni viri financiranja, davki in socialni prispevki) ter v okviru le-teh proučili obseg solidarnosti in socialne pravičnosti. Na osnovi teoretičnih spoznanj, primerjalnih podatkov, kvalitativne analize in matematičnih izračunov smo v zaključnem delu naloge ocenili vpliv trenutne ureditve na izbrane kazalnike solidarnosti in socialne pravičnosti (to so univerzalen dostop, progresivnost in proporcionalnost, pokritost za osnovno košarico pravic, stopnja delitve stroškov različnih družbenih skupin v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja, višina premije pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, delež neposrednih plačil iz žepa) ter nakazali možnosti nadaljnjega razvoja. Financiranje sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji ni pravično in vpliva na zmanjšanje načela solidarnosti. Breme financiranja sistema prevzema predvsem aktivna populacija, obstoječa ureditev ob predpostavki demografskih sprememb pa tudi ne zagotavlja finančne vzdržnosti sistema na dolgi rok. Kljub trenutnim fiskalnim omejitvam, je nujno potrebno pretehtati javne prihodke in znotraj le-teh iskati stabilne vire za financiranje sistema zdravstvenega varstva, ki bodo zadostili predvsem zdravstvenim potrebam prebivalstva kot tudi številnim drugim zahtevam v sistemu in izven njega. Da bi zagotovili solidarnost in socialno pravičnost na ravni zbiranja sredstev za financiranje sistema zdravstvenega varstva so potrebne usklajene politike na vseh ključnih področjih družbenega delovanja in razvoja kot tudi usklajeno delovanje vseh ključnih funkcij znotraj sistema zdravstvenega varstva, ki so medsebojno povezane in soodvisne. Dostopnost do učinkovitih zdravstvenih storitev in zaščita pred zdravstvenimi in/ali dohodkovnimi šoki se lahko uresničuje zgolj s sodelovanjem in podporo, skrbno načrtovanimi procesi in aktivnostmi, visoko pokritostjo za definiran obseg storitev (standard, obseg in cene zdravstvenih storitev bi morale biti regulirane) ter transparentno in odgovorno rabo sredstev na vseh nivojih delovanja (razdelitev sredstev glede na dejanski obseg opravljenih storitev z upoštevanjem nagrajevanja za kakovostno opravljeno delo). Zgolj na tak način lahko spodbujamo enakost in pravičnost v sistemu ter izboljšujemo kakovost življenja prebivalcev in prebivalk, ki je pomemben dejavnik blaginje in osrednji cilj družbenega razvoja.
Ključne besede: sistemi zdravstvenega varstva, sheme financiranja, prispevki za zdravstveno zavarovanje, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, davki, izdatki iz žepa
Objavljeno: 12.11.2018; Ogledov: 788; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

5.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti javnega zavoda s področja zdravstva
Monika Jesih, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsi zdravstveni domovi temeljijo na načelih pravičnosti, solidarnosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ne glede na finančne zmožnosti posameznika. Gre za neprofitne organizacije, ki so s strani financiranja odvisne od drugih, predvsem od ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občin. Cilj vseh zdravstvenih domovov je pomagati bolnim in poškodovanim ljudem, ne glede na njihov status oziroma socialne razmere. Vseeno je ali govorimo o profitni ali neprofitnih organizacijah vse si želijo čim boljše poslovanje v primerjavi s konkurenco ter, da so stranke zadovoljne. Pri vseh organizacijah je pomembno, da imajo zastavljene cilje, saj le tako lahko sledijo ali so bile uspešne glede na predhodna leta in ali so vse cilje izpolnile ali pa pri katerem ni prišlo do realizacije. V diplomskem delu smo predstavili merjenje učinkovitosti in uspešnosti v javnih zavodih z ekonomskimi in neekonomskimi kazalniki, slednji so manj dodelani kot ekonomski in se skozi leta še razvijajo. Primerjali smo zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, zdravstveni dom Ptuj in zdravstveni dom Slovenska Bistrica, pri tem smo uporabili podatke, ki so podani v letnih in poslovnih poročilih za leto 2014 in leto 2015.
Ključne besede: zdravstveni domovi, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, učinkovitost, neekonomski kazalniki
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 776; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji
Dejan Mehle, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva v Sloveniji je zagotovljena na podlagi 51. člena Ustave RS. Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba v okviru mreže javne zdravstvene službe. Slednja je sestavljena na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni jo je dolžna zagotoviti občina, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Obveznosti javne službe v zdravstvu lahko opredelimo kot obveznost zagotavljati: univerzalne storitve, trajnost, kakovost, dostopnost in varstvo pacientovih pravic. Univerzalnost storitev v zdravstvu je tesno povezana z obsegom zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Trajnost predstavlja obveznost izvajalca javne službe, da opravlja zdravstveno dejavnost trajno in nepretrgano. Kakovost v zdravstvu definiramo kot eno izmed ravni, ki pomagajo pri ocenjevanju uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost pomeni obveznost izvajalca zdravstvene javne službe, da omogoči uživanje zdravstvenih storitev vsem po dostopni ceni. Varstvo pacientovih pravic določa pravice in obveznosti pacienta ter njegovo pravno varstvo v primeru spora.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, javne službe, univerzalna storitev, trajnost, kakovost, dostopnost, varstvo pacientovih pravic
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1175; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Primerjava sistemov zdravstvenega zavarovanja med Slovenijo in Hrvaško na področju zobozdravstva
Maja Prohart, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Največjo vrednoto vsakega posameznika predstavlja zdravje, posameznikova pravica do zdravja pa je relativna. Čeprav je vsak sam odgovoren za svoje zdravje, nosi določeno odgovornost tudi država, kar pomeni, da mora poskrbeti za socialno varnost in zdravstveno zavarovanje svojih prebivalcev. Pravila, ki ju zagotavljajo, se zaradi prilagajanja razmeram nenehno spreminjajo. Dokler ne zbolimo ali se poškodujemo, niti ne pomislimo na zdravstveno zavarovanje, ki nam v teh trenutkih daje varnost. V primeru urejenega zdravstvenega zavarovanja nas ne bo skrbelo, kako bomo poravnali račun zdravstvene oskrbe. V magistrskem delu je po zgodovinskem pregledu predstavljen sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Posebno poglavje je namenjeno primerjavi zobozdravstvenih storitev med Slovenijo in Hrvaško. Ob nastajanju magistrskega dela je bilo ugotovljeno, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike se pojavljajo v cenah, kar je posledica gospodarskega položaja in standarda v posamezni državi.
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, sistem zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, sistem zdravstvenega zavarovanja na Hrvaškem, Direktiva 2011/24/EU, cene zobozdravstvenih storitev.
Objavljeno: 07.07.2017; Ogledov: 859; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (479,74 KB)

8.
PROBLEM FINANCIRANJA BOLNIŠNIC V ČASU FINANČNE IN EKONOMSKE KRIZE - VPLIVI NA POSLOVANJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE X
Lara Veršnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Učinkovita in stabilna zdravstvena oskrba je za ljudi zelo pomembna, saj v primeru neučinkovitega delovanja bolnišnic nastajajo dolge čakalne dobe, kar pri bolnikih povzroča nezadovoljstvo. Za učinkovito delovanje bolnišnic pa je seveda potrebnih veliko virov financiranja, da je delo kakovostno opravljeno. Ravno financiranje pa je v današnjih časih ekonomske in gospodarske krize največji problem, saj denarja primanjkuje na vseh gospodarskih področjih – tudi v zdravstvu. Zato se bom v diplomski nalogi osredotočila na probleme, ki jih predstavlja vedno bolj okrnjen finančni proračun ter kakšen je negativen vpliv na poslovanje bolnišnic, ki ga je povzročilo sprejetje zakonov kot sta ZUJF in Kolektivna pogodba. Naredila bom tudi pregled modelov plačevanja, ki so se v našem zdravstvu zvrstili skozi zgodovino Slovenije. Glede na ugotovljene splošne podatke o bolnišnicah se bom še dodatno osredotočila kakšne so posledice varčevanja v Splošni bolnišnici X. To bom ugotovila s kazalniki uspešnosti poslovanja v času pred krizo in v času krize.
Ključne besede: financiranje bolnišnic, zdravstveno zavarovanje, poslovanje bolnišnic, finančna in gospodarska kriza
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 593; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

9.
Neenakopravnost v zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi
Elizabeta Podlinšek, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bom predstavila značilnosti sistema socialne varnosti v Sloveniji s poudarkom na obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju. Pravica do socialne varnosti, ki pomeni zavarovanje za primer socialnega rizika, ki bi prizadel posameznika in njegovo družino v obliki nastanka stroškov ali izpada dohodka ter močno vplival na kvaliteto njihovega življenja, je zapisana v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Državi nalaga obveznost urediti in skrbeti za delovanje socialnih zavarovanj. Pravica do zdravstvenega varstva je kot samostojna človekova pravica urejena v 51. členu Ustave, pravica do pokojnine pa je izrecno zagotovljena pravica od ustavne spremembe leta 2004. Za zdravstveno zavarovanje je značilna močna socialna pravičnost tako na vertikalni kot na horizontalni ravni, delovanje pokojninskega zavarovanja pa temelji na medgeneracijski solidarnosti in na načelu sorazmernosti med plačanimi prispevki in višino dajatev. Sistemi socialnega zavarovanja kot prispevni sistemi se financirajo s prispevki. Dohodki iz dela po podjemni pogodbi se obdavčujejo s prispevki za socialna zavarovanja od leta 2014. S proučevanjem pravnih podlag za obremenitev dohodka iz dela po podjemni pogodbi s prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter na podlagi ponazoritev praktičnih primerov obračunov dohodka iz dela po podjemni pogodbe in pogodbi o zaposlitvi bom raziskovala obveznost vključitve v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, obseg pravic zavarovancev, višino prispevnih stopenj in prispevnih osnov ter priznanje zavarovalne dobe v smislu ugotavljanja neenakopravnosti v obveznem zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju z vidika podjemne pogodbe v primerjavi s pogodbo o zaposlitvi.
Ključne besede: socialna država, socialna pravičnost, socialna varnost, zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje, prispevki, podjemna pogodba, pogodba o zaposlitvi, obračun dohodka
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (993,99 KB)

10.
PREDLOG REŠITVE ZA ELEKTRONSKO UREJANJE OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DRUŽINSKIH ČLANOV
Edita Gorinjac, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Zavezanec za prijavo ureja vse potrebno v zvezi z obveznim zdravstvenim zavarovanjem družinskih članov pri kateri koli območni enoti ali izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bodisi po pošti ali neposredno na papirnem obrazcu M-DČ. V diplomskem delu je predstavljen predlog rešitve za elektronsko urejanje obveznega zdravstvenega zavarovanja družinskih članov, s katerim bi zavezancem za prijavo omogočili enostaven, varen in dostopen način urejanja obveznega zdravstvenega zavarovanja družinskih članov.
Ključne besede: - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - obvezno zdravstveno zavarovanje - družinski člani - obrazec M-DČ - e - poslovanje
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 793; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici