SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POKOJNINSKA REFORMA V SLOVENIJI
Nuša Majcenovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi kot jih poznamo v Evropi temeljijo na vzajemnosti in solidarnosti med generacijami. Vsak, ki dela, s svojim delom plačuje prispevke za pokojnino. Vendar se razmere zelo spreminjajo (daljša življenjska doba, padec natalitete, brezposelnost) in zahtevajo korenite spremembe. Zato vse države ugotavljajo, da je ena ključnih strukturnih reform za vzdržnost javnih financ prav pokojninska reforma. Tudi pri nas jo je poskušala uvesti prejšnja vlada. Ker pa se ni dogovorila z vsemi socialnimi partnerji, je reforma na referendomu padla. V kolikor tega ne bomo izvedli, je samo vprašanje časa, kdaj se bo naš pokojninski sistem znašel v resnih problemih glede izplačevanja pokojnin generacijam, ki so s svojim delom zgradile to državo.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojnina, pokojninska reforma, vlada, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1184; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (628,34 KB)

2.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA POKOJNINSKEGA SISTEMA Z AVSTRIJSKIM
Nejc Slokan, 2012, diplomsko delo

Opis: Z vsakim letom delovne dobe je misel o pokoju vedno bolj prisotna. Pravica do pokojnine nam naj bi omogočila brezskrbno in dostojno življenje v zadnjem življenjskem obdobju. V generaciji naših starih staršev je bila ta pravica nekaj samoumevnega. Zaradi napak v preteklosti, demografskih sprememb in trenutne ekonomske situacije to ni več zagotovljeno. Te posledice so vidne že sedaj in bodo še bolj izrazite v prihodnosti. Zato so potrebne korenite spremembe v našem pokojninskem sistemu. Nerazumljivo je, da nove reforme niso bile sprejete. Po mojem mnenju se takšne odločitve ne smejo sprejemati na referendumih, saj moramo takšne odločitve – o skupni prihodnosti – zaupati strokovnjakom. V teh kriznih časih bo moral vsak prispevati svoj delež, zato mora biti misel o medgeneracijski solidarnosti prisotna.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ, primerjava
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 896; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (832,88 KB)

3.
Vpliv obrestnih mer na donosnost pokojninskih skladov v Sloveniji
Matej Maher, 2016, diplomsko delo

Opis: Pokojninski sistemi razvitih držav so v času krize, ki ji na določenih področjihše ni videti konca, zelo na udaru. Zaradi vse slabšega razmerja med zaposlenimi in upokojenci je vzdržnost dokladnega sistema pokojnin pod velikim pritiskom. V takšnih razmerah morajo zaposleni čim prej sami ali preko delodajalcev začeti varčevati za svoje pokojnine in si tako zagotoviti finančno varnost po upokojitvi. Slovenski pokojninski skladi že ponujajo naložbeno politiko življenjskega cikla člana, vendar bomo morali za analizo donosnosti takšnega načina varčevanja počakati še kar nekaj časa. Med tem pa že imamo podatke naložbenih politik z zajamčenim donosom, ki so pri nas na voljo že več kot 15 let. Na donos pokojninskih skladov, ki vlagajo v pretežni meri v manj tvegane naložbe, pa vplivajo predvsem razmere na trgu obrestnih mer in kreditno tveganje izdajalcev naložbenih produktov. Trenutno se v Evropski monetarni uniji obrestne mere bližajo ničli, nekatere pa so že prestopile na negativno stran. Takšno stanje pa na dolgi rok ne prinaša visokih donosov s strani sorazmerno varnih naložb, zato se morajo upravljavci pokojninskih družb ozirati k bolj tveganim naložbam.
Ključne besede: ZPIZ-2, pokojninski sistem, pokojnine, obrestne mere, pokojninski skladi
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 240; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
PRAVICA DO POKOJNINE
Anita Labohar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom "Pravica do pokojnine" preko podrobne analize odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije obravnava številna v praksi sporna vprašanja, ki se nanašajo na ureditev pravice do pokojnine. Prvi del magistrskega dela se nanaša predvsem na socialno varnost in na njeno vsebinsko opredelitev, saj je le-ta bistvenega pomena za uresničevanje ustavne človekove pravice do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Poleg tega pa je v tem delu opredeljen še sam pojem pokojnine skupaj s splošnimi značilnostmi. Osrednji del magistrskega dela se osredotoča na pravico do pokojnine kot ustavno človekovo pravico. Namenjen je obravnavi v praksi spornih vprašanj, ki se nanašajo na ustavnopravno jedro pravice do pokojnine, na njeno ustavnopravno varstvo, na dopustnost posegov v pričakovane in pridobljene pravice z vidika prave in neprave retroaktivnosti, v zvezi s čimer so predstavljene tudi pomembnejše odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, na višino pokojnine ter na dopustnost spreminjanja višine pokojnine, odmerjene s pravnomočno odločbo, izpostavljene pa so tudi posebnosti v zvezi s pravnimi sredstvi in vloga države pri delovanju obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ustavno sodišče Republike Slovenije je do sedaj sprejelo mnogo meritornih odločitev s področja socialne varnosti, na koncu pa je izpostavljena zadeva U-I-264/2013, o kateri je Ustavno sodišče Republike Slovenije odločilo v tem letu in pri obravnavanju katere se je izoblikovalo mnogo različnih stališč.
Ključne besede: pokojnina, pravica do pokojnine, pokojnina kot ustavna pravica, ustavne človekove pravice, ustavnost, socialna varnost, socialne pravice, pokojninski sistem, sodna praksa, Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-2, Ustavno sodišče Republike Slovenije
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 372; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
PRAVNI VIDIKI POKOJNINE
Ana Gavez, 2016, diplomsko delo

Opis: Demografske spremembe v Evropi, kakor tudi v Sloveniji, spreminjanje starostne strukture prebivalstva, porast starejše populacije in posledično vedno večje število upokojencev, predstavljajo velik družbeni problem in hkrati izziv, kako v prihodnosti zagotoviti socialno varnost prebivalcev. Države članice EU, pa tudi Slovenija, se na nastalo situacijo odzivajo na različne načine, tudi s spremembami pokojninskih sistemov. V Sloveniji je pravica do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine človekova pravica, varovana z Ustavo RS, država pa ureja in skrbi za njeno delovanje. Da bi zagotovili dolgoročno finančno stabilnost in vzdržnost pokojninskega sistema v Sloveniji, je bila v letu 2013 uveljavljena nova pokojninska reforma. Predstavljam osnovne značilnosti pokojninskega sistema, pokojninski reformi ZPIZ-1 in ZPIZ-2 ter razlike med njima. Poudarek diplomskega dela je na pravnih vidikih pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju ZPIZ-2, v primerjavi z ZPIZ-1 . Podrobneje obravnavam razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa ter njene posledice na odmero pokojnine, pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po izpolnitvi starosti in pokojninske dobe, načine odmere starostne pokojnine, predčasne pokojnine ter delne pokojnine v primerjavi z ZPIZ-1, po katerem je za določene upravičence še vedno možno upokojevanje. Predstavljam tudi možnosti za izboljšanje statusa upokojencev, s ciljem zagotoviti socialno varnost posameznika.
Ključne besede: pokojninski sistem, pokojninska reforma, primerjava med ZPIZ-1 ter ZPIZ-2, pravni vidiki pokojnine, pokojninska doba, pokojninska doba brez dokupa, odmera pokojnine, status upokojencev.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 361; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Prvi učinki pokojninske reforme ZPIZ-2 s poudarkom na starostni pokojnini
Tjaša Falež, 2017, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji sistem pokojninskega zavarovanja ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil od njegove zasnove po osamosvojitvi že nekajkrat dopolnjen in spremenjen. Zadnja reforma pokojninskega sistema (ZPIZ-2) je nastopila s 1. 1. 2013. Razlogi zanjo so staranje prebivalstva, slabšanje razmerja med aktivnim in neaktivnim delom prebivalstva, upad rodnosti, prezgodnje upokojevanje, podaljševanje časa preživetega v pokoju itd. Vse to vpliva na nevzdržnost javnofinančne blagajne. Ker so demografske napovedi za prihodnost še slabše, so zaostritve na tem področju bile neizogibne. Slovenija je trenutno po izdatkih za pokojnine še pod evropskim povprečjem, dolgoročno pa bo to povprečje celo presegla. Ključne novosti zajemajo zaostrene pogoje odmere pravic, področje predčasne in delne upokojitve, bonuse za kasnejšo upokojitev, postopen dvig upokojitvene starosti in informativno osebno evidenco. Spremembe se uvajajo postopno. Z analizo v empiričnem delu smo ugotavljali prve učinke reforme ZPIZ-2, pri čemer smo ugotovili, da ta prinaša učinke že v prvih letih delovanja. Povečalo se je število zavarovancev, izboljšuje se razmerje med zavarovanci in upokojenci, upokojitvena starost za oba spola se postopno dviguje, prav tako pa se dviguje tudi dopolnjena pokojninska doba. Vendar pa so pozitivni učinki predvsem kratkoročni. Projekcije napovedujejo, da se bo situacija začela slabšati že po letu 2023. Dolgoročno o pozitivnih učinkih ZPIZ-2 ne moremo govoriti, to pa pomeni, da bo slej ali prej pokojninski sistem potrebno ponovno reformirati.
Ključne besede: pokojninski sistem, ZPIZ-2, reforma, starost, pokojnina.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 286; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici