| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
21.
Pravica do pitne vode
Maja Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Ta naloga obravnava vsebino pravice do pitne vode in dostop do vode kot temeljno pravico, potrebno za življenje in zdravje ljudi, ki se osredotoča na vprašanje, ali in kako se ta pravica lahko izvrši. Voda je naravna dobrina in predmet posebnega pravnega režima, ki je izvzeta iz koncepta privatne lastnine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar bi posledično lahko pripeljalo do posledice, da čista pitna voda ne bi bila na voljo številnim prebivalcem. Interesi multinacionalnih podjetij za nakup/trgovanje s pitno vodo naraščajo, zato je še toliko bolj pomembneje, da se uredi pravno varstvo posameznika in ugotovi odgovornost države za zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, na najvišji možni ravni, kar je v Ustavi vsake države. Generalna skupščina je sprejela Resolucijo o človekovi pravici do vode in sanitarij, kjer je pravica do varne in čiste pitne vode in sanitarij priznana kot človekova pravica, ki je bistvenega pomena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Resolucija poziva države in mednarodne organizacije na zagotovitev finančnih virov, krepitev zmogljivosti in tehnologije, da bi zagotovili varno, čisto in cenovno dostopno pitno vodo za vsakogar. Ker EU prepušča odločitev o tem, kako organizirati oskrbo pitne vode vsaki posamezni državi članici, je ta v Sloveniji skoraj v celoti urejena z podzakonskimi predpisi. Zato bi morala Ustava urediti, ne samo, da je voda javno dobro, temveč tudi, da se oskrba prebivalstva s pitno vodo lahko izvaja le v okviru neprofitne javne službe. Pomembno je, da si država prizadeva za izredno spoštovanje teh pravic z vzpostavitvijo ustreznih pravnih in tehničnih mehanizmov za zagotavljanje dostopa do vode, varstva vodnih virov ter naložbe v tehnologije, ki bi olajšala oskrbo z vodo ter, da si prizadevajo za izboljšanje razmer, tako da lahko postane spoštovanje teh pravic vsem omogočeno. Glede na to, je del te naloge tudi vprašanje privatizacije in komercializacije pitne vode. Vsako delovanje zasebnikov, je z namenom pridobivanja dobička, ne glede na to, ali so tudi lastniki vodnih virov. Trk med zasebnim interesom in javnim dobrim, je manj verjeten, če je oskrba javna. Del magistrskega dela je tudi celovita analiza trenutnega stanja s prednostmi in slabostmi različnih načinov urejanja pravice do pitne vode, z ustavo ali z zakonom, s primerjavo med različnimi načini upravljanja v naslednjih državah: Slovaški, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Urugvaju, Indiji, Izraelu, Južni Afriki in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Naloga vsebuje tudi praktične izkušnje in težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja investicij v komunalni infrastrukturi, kar vpliva tudi na samo kakovost pitne vode. Primerjava učinkov priznanja človekove pravice do vode v ustavah posameznih držav kaže, da pravica do vode ni izboljšala dostopa do vode. Glavni razlog za to je, da oskrba z vodo zahteva funkcionalno vlado. Učinkovita ureditev torej ne pomeni samo vpisa pravice do vode v ustavo, ampak tudi spremembo drugih zakonskih predpisov ter celotnega režima upravljanja voda. Pomembno je zavedanje, da v kolikor govorimo o človekovi pravici do vode, zapisano v ustavi, mora odgovornost za to biti na državi in ne na posamezni občini. Ta naloga vsebuje tudi nov predlog slovenske ustavne opredelitve pravice do pitne vode, saj je glede na to, da je voda vir življenja, pomembno, da se ukrepa ustrezno, ter na družbeno odgovoren način, tudi še za vse naše zanamce.
Ključne besede: voda, pitna voda, pravica, Ustava, privatizacija, komercializacija, javna služba, javno dobro
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 1972; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (3,90 MB)

22.
Razmerje med državnim zborom in vlado v Republiki Sloveniji
Andreja Holobar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je bilo obravnavano razmerje med državnim zborom in vlado Republike Slovenije. Državni zbor v Republiki Sloveniji predstavlja nosilca zakonodajne oblasti, vlada Republike Slovenije pa je eden izmed nosilcev izvršne oblasti. Na podlagi delitve oblasti, ki je opredeljena tudi v Ustavi Republike Slovenije, naj bi bili omenjeni veji oblasti ločeni, njuno razmerje pa uravnavajo mehanizmi ravnovesij in zavor, ki so prav tako opredeljeni v Ustavi. Uporabljeni mehanizmi naj bi zagotavljali stabilnost političnega sistema in preprečevali preveliko koncentracijo moči v enem političnem organu ter zlorabo te moči. Statistična in partikularna obravnava podatkov o uporabi teh mehanizmov je pokazala nizko uspešnost uporabe mehanizmov. Mehanizmi so se poleg osnovnega namena nadzora uporabljali tudi za promocijo političnih strank, pridobivanje političnega vpliva in merjenje moči med političnimi strankami in njihovimi predstavniki. V bistvu se mehanizmi ravnovesij in zavor uporabljajo za dokazovanje in pridobivanje politične moči, ravno nasprotno prvotnemu namenu. Vseeno v večini mandatov mehanizmi niso ogrozili stabilnosti političnega sistema.
Ključne besede: državni zbor, vlada RS, delitev oblasti, politične stranke, Ustava RS
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 475; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (973,71 KB)

23.
UREDITEV REFERENDUMA V REPUBLIKI SLOVAŠKI
Edvard Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjam z institutom referenduma ter njegovo ureditvijo in uporabo v Republiki Slovaški. Referendum v demokratičnih državah ne zavzema dominantne vloge. Ta je prepuščena predstavniškim načinom odločanja. Vseeno pa ne gre zanemariti njegovega pomena, saj je neposredna demokracija in njena uspešnost pogosto pokazatelj demokratičnosti družbe. Referendum je instrument pri katerem pomembno vlogo igra politična kultura, tradicija in raven demokratičnosti v državi. Republika Slovaška je mlada demokracija, ki je svojo samostojno pot začela leta 1992. Od takrat se je na njenem ozemlju zvrstilo osem referendumom, od katerih je bil uspešen le eden. Vsi ostali referendumi so bili razglašeni za neveljavne, zaradi nedoseženega kvoruma 50 % volivcev. V slovaški politični praksi je bil referendum pogosto uporabljen za dosego ciljev političnih strank, ki so si z njegovo pomočjo nabirale politične točke. Njegova ureditev v slovaški ustavi je privedla do mnogih težav ob njegovih izvedbah, ki so slovaški demokraciji prizadejale več škode kot koristi in med drugim načele tudi njen mednarodni ugled.
Ključne besede: Referendum, Slovaška, demokracija, neposredna demokracija, ustava, odločanje
Objavljeno: 28.06.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

24.
Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice
Bojan-Ilija Schnabl, 2016, doktorska disertacija

Opis: Disertacija o koroški deželni ustavi iz leta 1849 ter njenih širših izvorov in posledic je temeljno zgodovinopisno delo, ki sloni na izvirni raziskavi in analizi zgodovinskih virov, na inovativnih interdisciplinarnih pristopih ter na terenskem delu. Razkriva številne nove aspekte regionalne ustavno-pravne, pravne, politične ter socialne in jezikovne zgodovine. Združuje znanstvene metode in pristope različnih zgodovinopisnih in znanstvenih šol, tako avstrijskega ustavno-pravnega zgodovinopisja, družbeno-političnega zgodovinopisja novejšega časa v Republiki Sloveniji ter francosko tradicijo strokovne terminologije in se s tem metodično in sistemsko uvršča v izviren evropski medkulturni znanstveni diskurz. Namen je dokazati, da je deželna ustava iz leta 1849 vsekakor pravno-zgodovinsko in znanstveno-teoretično relevantna (in s tem disertabilna), četudi do sedaj še ni bila širše recipirana in vključena v pravno in politično zgodovinopisje tako na avstrijskem Koroškem in v Avstriji kot v Sloveniji. Namen je tudi dokazati, da je bila ustava veljavna in vsaj delno uveljavljena, četudi gotovo ne v vseh njenih delih, ter da je zagotovo imela ustavno-pravne posledice in da je vsekakor bila umeščena v takratni pravni in tudi družbeni sistem kronovin habsburške monarhije. Hkrati je namen dokazati, da je to dejstvo imelo določene zelo konkretne posledice za deželo Koroško (npr. dvojezični deželni zakonik med letoma 1850 in 1859, uradni dvojezični krajevni imeniki za célo deželo ter v določeni meri glede njenih družbenih učinkov celó ustanovitev Mohorjeve) ter da je tudi še danes relevantna za zgodovino oz. zgodovinopisje Avstrije in avstrijske Koroške ter koroških Slovencev in Slovencev v habsburški monarhiji. Sama edicija zgodovinskih krajevnih imenikov predstavlja najobširnejši sklad regionalnih slovenskih endonimov ter empirični in pravno-normativni prikaz jezikovnega stanja v deželi od sredine 19. stoletja dalje. Prosopografija številnih akterjev presega tradicionalne izključujoče se etnične kategorije »lastnega« in »tujega« oz. »odtujenega« in omogoča nova spoznanja o družbenih razvojih tega časa. Posebej zanimive so številne kratke biografije vse-avstrijskih akterjev, saj so bogat vir informacije za slovensko ciljno publiko, ker so biografije, ki se v veliki meri naslanjajo na avstrijske (oz. neslovenske) vire, obogatene z dognanji iz “slovenske” perspektive in/ali prvič predstavljajo osebnosti v njihovem zgodovinskem in ustavno- ali državno-pravnem zgodovinskem kontekstu slovenski publiki. Obsežne raziskave zgodovinopisne terminologije prispevajo k medkulturnem znanstvenem diskurzu, saj so bistvene za preseganje kognitivnih disonanc tudi v znanosti. Aspekti starejše zgodovine služijo kot konceptualni državno-pravni okvir, saj potrjujejo aspekte zgodovinske in pravne kontinuitete, ki so relevantni za razumevanje umestitve koroške deželne ustave v družbenem kontekstu: Personalni princip je rezultat inovativnih terenskih in arhivskih raziskav o kosezih s Celovškega polja, katerih pravne sledi lahko zaznamujemo v nekaterih današnjih katastrskih občinah, torej v aktualnem avstrijskem pravnem sistemu. Prikaz političnih pojmov in enot na širšem geografskem območju (Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija) prispeva k razumevanju njihovih državno-pravnih funkcij tudi v luči kasnejših ustavnih razvojev. Podroben prikaz vseh cislajtanskih državnih in koroških deželnih ustav ter njihovih volilnih redov habsburške dobe omogoča razumevanje zgodovinskih ustavno- in državno-pravnih razvojev ter predstavlja hkrati prvo monografsko predstavitev celotne tudi slovenske ustavne zgodovine v habsburški dobi. Edicija slovenskih ustavnih dokumentov zgodnjekonstitucionalne dobe prvič združuje vsa ustavna zgodovinska besedila avstrijske polovice dvojne monarhije in je po svoje izvirno znanstveno delo, ki omogoča nadaljnje raziskave ustavnosti v ostalih t.i. slovenskih deželah oz. deželah z avtohtonim slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: Ustava, ustavna zgodovina, zgodovinopisje, kognitivne disonance, Koroška, Avstrija, koroški Slovenci, volilni red, deželni jezik, Janez N. Šlojsnik / Schloissnigg, kosezi, Zlata bula 1356, ideologija slovenske nadvojvodine Koroške, Notranja Avstrija, Ilirske province, kraljevina Ilirija, Franc Ksaver Lušin / Luschin, Jakob Peregrin Paulič / Paulitsch, Ignac Franc Zimmermann, Franc Ksaver Kutnar, revolucija 1848, Pillersdorfska ustava, Kroměřižški ustavni osnutek (Kremsierer Entwurf), Oktroirana marčna ustava, Silvestrski patent, koroška deželna ustava, Dunajski književni dogovor, državni zakonik (Reichsgesetzblatt), deželni zakonik (Landesgesetzblatt), krajevni imenik, 1849, 1854, 1860, Politična uravnavna deželna komisija (Landesorganisierungskommission), oktobrska diploma (Oktoberdiplom), februarski patent (Februarpatent), deželni statut, Avstro-ogrski kompromis (Ausgleich), decembrska ustava (Dezemberverfassung), 1867, Ivan Žolger, Kranjska, Štajerska, Goriško in Gradiško, Trst.
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (10,02 MB)

25.
Pravni vidiki pojma "družinsko podjetje" (family business)
Igor Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Družinska podjetja, torej tista v lastništvu in upravljanju katerih nastopajo sorodstveno povezane osebe so po različnih statistikah izjemnega pomena za zagotavljanje delovnih mest in gospodarstvo nasploh. To je tudi glavni razlog zakaj jim posebno pozornost namenjajo različne usmerjevalne politike, kot npr. Resolucija Evropskega parlamenta o družinskih podjetjih Evropi. Kljub temu, da je pojem »družinsko podjetje« v splošnem pogosto uporabljen in obravnavan, le ta v pravni teoriji ni opredeljen, kar je predpogoj za pravno dosledno uporabo tega pojma v praksi, ter za njegovo normativno urejanje. Temeljni namen magistrskega dela je predstaviti pravne vidike pojma družinsko podjetje z namenom pravne opredelitve pojma »družinsko podjetje« in sestave preglednega nabora normativnih vsebin in relevantne sodne prakse, ki specialno (torej drugače kot to velja za druge deležnike) urejajo odnose med sorodstveno povezanimi osebami, ki nastopajo kot deležniki korporativnega upravljanja. Predmet analize je bila obravnava različnih problemskih sklopov, ki izhajajo iz delovanja sorodstveno povezanih oseb. Zaradi jasnejše predstave je analiza osredotočena na tiste vrste prenosov, ki zadevajo prenose v družbi z omejeno odgovornostjo, torej prenose poslovnega deleža, saj je ta oblika podjetniške organiziranosti v sferi delovanja malih in srednjih podjetij, med katera družinska podjetja po večini sodijo, najpogostejša. V obravnavi so izpostavljena problemska področja delovanja sorodstveno povezanih oseb, ki se na nanašajo na obvladovanje nasprotja interesov, prodajo, podaritev in dedovanje poslovnega deleža, obdavčitev prenosov poslovnih deležev med sorodstveno povezanimi osebami ipd. Glede navedenih vsebin obstaja pestra paleta normativnih aktov, ki urejajo različne vidike sorodstvenih povezav. V analizi je bilo zajetih štirinajst ključnih zakonov (Zdoh-1, ZPDZC-1, ZDDPO-1, ZDR-1, ZFPPIPP, ZTFI, ZDDD, OZ, ZGD-1, Zban-1, ZDavP-1, ZD, Zpre-1, ZZZDR) in spremljajočih podzakonskih aktov, ter sodne prakse. V zvezi s temi so v nalogi predstavljene posebnosti, ki veljajo za sorodstveno povezane osebe, predvsem pa je narejena medsebojna primerjava tega katere sorodstvene povezave posamezni zakon šteje kot relevantne. Pri pregledu v nalogi obravnavane zakonodaje je bilo ugotovljeno, da različni zakoni določajo različen krog sorodstveno povezanih oseb, ki jim odrejajo ugodnejšo ali bolj restriktivno obravnavo. Krog sorodstveno povezanih oseb, ki je v posameznem zakonu predmet obravnavane je odvisen od vsebine, ki jo ta zakon obravnava. Namen posebnega urejanja odnosov med sorodstveno povezanimi osebami je v tem, da se osebam, ki nastopajo v teh odnosih nalaga dodatne obveznosti oz. se jim podeljuje ugodnosti, ki sicer ne veljajo za nepovezane osebe. Iz opravljene analize izhaja, da je najbolj tipična sorodstvena povezava, ki je predmet obravnave v vseh preučevanih zakonih (logično) povezava med starši in otroki, ter med zakoncema (kar vključuje tudi izven zakonskega partnerja), ki predstavljajo 10,22% vseh obravnavanih povezav med sorodstveno povezanimi osebami. Na podlagi dobljenih podatkov in opravljene analize lahko glede na intenzivnost pojavljanja posameznega odnosa med sorodstveno povezanimi osebami določimo pomen tega odnosa za zakonsko urejanje. Tako ugotovimo, da bi lahko v najožji krog odnosov, ki se pojavljajo v več kot 50% vseh zakonov uvrstili odnose, ki jih ima naslovnik pravne norme do otrok, zakonca, posvojenca, zunajzakonskega partnerja, partnerja s katerim živi v registrirani istospolni skupnosti, staršev, posvojiteljev, pastorka, ter brata ali sestre. Pravno dosledno in iz funkcionalnega vidika smiselno bi torej bilo, da se kot družinska podjetja opredeljujejo tista podjetja pri katerih so v relevantnem delu lastništva (npr. po analogiji davčne zakonodaje je to 25% delež v kapitalu družbe) vključene osebe, ki so v enem od sorodstvenih odnosov, ki jih zakonodaja obravnava.
Ključne besede: družinsko podjetje, družinsko podjetništvo, dedovanje poslovnega deleža, družinski član, družina, obdavčitev prenosa poslovnega deleža, družinska ustava
Objavljeno: 06.03.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

26.
Pravna ureditev pridelave navadne konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji
Rok Tancer, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali različne regulatorne sisteme gojenja konoplje. Zanimalo nas je, kako pravni sistemi posameznih držav regulirajo konopljo in kako se pri tem prilagajajo mednarodnim pogodbam. Preučevanje je potekalo na podlagi študija različnih virov. Spoznali smo različne regulacije posameznih držav in njihove potencialne prednosti ter slabosti. Rezultat preučevanja je predlog za vpeljavo posamičnih pravnih regulacij na Slovenskem in predvidevanje posledic ter morebitnih težav ob vpeljavi takšnega sistema. Glavni cilj naloge je bila izdelava predloga za regulacijski sistem gojenja konoplje v Sloveniji. Prišli smo do zaključka, da bi za legalizacijo po vzoru ameriških držav bila potrebna dolgoročna strategija. Vsaka oblika legalizacije bi bila v neskladju s podpisanimi mednarodnimi pogodbami in posledično tudi z Ustavo Republike Slovenije, zato bi pred večjimi pravnimi spremembami bilo potrebno spremeniti Ustavo ali pa rešiti problem na mednarodnem nivoju. Najenostavnejša rešitev na mednarodnem nivoju bi bila reklasifikacija konoplje.
Ključne besede: konoplja (Cannabis sativa L.), regulacija, mednarodne pogodbe, zakonodaja, ustava
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1157; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (822,22 KB)

27.
ČLOVEKOVO DOSTOJANSTVO PO SLOVENSKI USTAVI
Nejc Hudarin, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na človekovo dostojanstvo v slovenski ustavi. Bistvo obravnavane teme je v tem, da človekovo dostojanstvo v ustavi pravzaprav ni eksplicitno pojasnjeno, pač pa se odraža v določbah o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah. Na podlagi tega so predstavljeni posamezni členi človekovih pravic in svoboščin, ki se bistveno navezujejo na človekovo dostojanstvo. V okviru analize odločb Ustavnega sodišča je bilo ugotovljeno, da je med 199. odločbami, ki se vsaj z eno besedo navezujejo na človekovo dostojanstvo, takšnih, ki se v svojem bistvu temu področju nekoliko bolj posvečajo, 24. Med temi se v primeru 5-ih odločb termin pojavi večkrat, zaradi česar so bile podrobneje preučene. Ugotovljeno je bilo, da se v večjem delu ukvarjajo s človekovim dostojanstvom, ki se nanaša na različna področja. V primeru vseh zajetih odločb je bilo ugotovljeno, da se jih večina nanaša na področje spornih določb v zakonu, temu sledijo pritožbe na sklepe Vrhovnih, Višjih ali Okrožnih sodišč, preostale pa na referendume. Ena izmed odločb se nanaša na ugotovljeno kršitev človekove pravice.
Ključne besede: ustava, človekovo dostojanstvo, človekove pravice, temeljne svoboščine, Ustavno sodišče, odločbe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1602; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (554,96 KB)

28.
RAZMERJE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Svarun Bajec, 2016, diplomsko delo

Opis: Razmerja med cerkvijo in državo imajo večstoletna zgodovinska ozadja, saj se je skozi zgodovino cerkev večkrat zbližala a tudi oddaljila od državnih oblasti. Tako sem na primeru Nemčije, ki velja za svetovno velesilo in eno najvplivnejših evropskih držav, v tem diplomskem delu raziskal njen odnos do vere. Ta je zelo specifičen, saj je po eni strani cerkev jasno ločena od države po drugi strani pa je njuno sodelovanje zelo tesno in se prepleta. V nekaterih pogledih se je država že pred 200 leti zavezala k sodelovanju s cerkvijo, ki jo tudi finančno podpira in jim priznava status javnopravnih korporacij. Država omogoča verski pouk v šolah, pobiranje cerkvenega davka, gospodarsko dejavnost cerkve, karitativno in bolnišnično dejavnost ter versko oskrbo v javnih ustanovah. Nemčija nima izoblikovane posebne zakonodaje glede odnosa do cerkve, saj je urejena že na ravni ustave, ki jo dopolnjujejo tudi državno-cerkvene pogodbe in konkordati s svetim sedežem. Cerkev se v Nemčiji v zadnjih letih sooča z množičnimi izstopi kot posledica finančne nepokorščine njenih članov in tudi afer, ki so jih povzročili duhovniki. Ima dve zelo močni krščanski cerkvi, ob katerima kot posledica priseljevanja raste islamska veroizpoved. Nemško javnost sta v zadnjih letih delila tudi dva odmevnejša primera iz ustavnega sodišča v Karlsruhe, enkrat so bili sporni katoliški križi v javnih šola, drugič pa pokrivalo muslimanske učiteljice.
Ključne besede: cerkev in država, delitev, ustava, Nemčija, cerkveni davek, burka, križi v učilnicah
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 574; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (700,89 KB)

29.
PRAVICA DO STAVKE VOJAŠKIH OSEB V SLOVENSKI VOJSKI
Nuša Mesarič, 2016, diplomsko delo

Opis: Vojaške osebe v Slovenski vojski nimajo pravice do stavke. To pravico jim odvzema prvi odstavek 99. člena Zakona o obrambi. Vojaške osebe so kot javni uslužbenci del javnega sektorja in so zaposleni v Slovenski vojski na podlagi pogodb o zaposlitvi, kar jih izenačuje z ostalimi delavci v Republiki Sloveniji. Za vse zaposlene je pravica do stavke dvignjena na ustavno raven v določbi 77. člena Ustave Republike Slovenije. Zakonsko ureditev pravice do stavke javnih uslužbencev in morebitne omejitve določata Zakon o stavki in Zakon o javnih uslužbencih ter nekateri specialni zakoni. S predmetnim diplomskim delom je prikazana neenaka obravnava vojaških oseb z drugimi javnimi uslužbenci predvsem s pripadniki policije, ki imajo stavko le omejeno ne pa v celoti prepovedano. 99. člen specialnega Zakona o obrambi je nekonsistenten, prvi odstavek navedenega člena pa je v celoti diskriminatoren do največje skupine zaposlenih v Slovenski vojski.
Ključne besede: vojaške osebe, Slovenska vojska, javni uslužbenci, stavka, prepoved stavke, Ustava Republike Slovenije, mednarodne pogodbe, načelo enakopravnosti, neenaka obravnava
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 533; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (892,08 KB)

30.
KRALJ V USTAVNEM SISTEMU KRALJEVINE JUGOSLAVIJE (1918-1941)
Gregor Kumer, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem podrobneje opisal položaj kralja v ustavnem sistemu Kraljevine Jugoslavije med leti 1918 in 1941. Najprej sem na kratko predstavil pojem države in monarhije ter nekatere najbolj tipične vrste monarhij. Nato sem opisal nekatere pomembne dogodke in sporazume, ki so pripeljali do sprejetja Vidovdanske ustave in predstavil, kakšno vlogo v sistemu treh vej oblasti v državi je imel kralj glede na njena določila. V naslednjem poglavju so predstavljene posledice, ki jih je kraljeva oblast imela na politično življenje v državi in dogodki, ki so pripeljale do šestojanuarske diktature. V zadnjem poglavju je predstavljena še kraljeva oblast, kot jo je imel po Oktroirani ustavi.
Ključne besede: Vidovdanska ustava, Oktroirana ustava, Šestojanuarska diktatura, Kraljevina Jugoslavija, kralj
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (235,52 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici