| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Napadi na pravosodne policiste
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 148; Prenosov: 0

2.
Kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe
Sanja Žlavs, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo podrobneje predstavlja kriminaliteto v javnem sektorju in kazniva dejanja, ki jih lahko storijo javni uslužbenci in uradne osebe, ter kdo so slednji. Dodani so primeri kaznivih dejanj in njihova statistika v Sloveniji. S kaznivimi dejanji javnih uslužbencev in uradnih oseb se v današnjem času kar pogosto srečujemo, jih pa institucije in organi, kot so Komisija za preprečevanje korupcije, policija, tožilstvo, sodišče, Urad RS za preprečevanje pranja denarja, Finančna uprava RS in inšpekcijske službe, zelo dobro zaznavajo, rešujejo in zmanjšujejo njihove pojave. V literaturi je zaslediti, da je najbolj razširjeno kaznivo dejanje podkupovanje. Ta podkupovanja se pojavljajo v različnih oblikah, ki so usmerjena v različne koristi. Jemanje podkupnin uradnih oseb je tudi najbolj koruptivno dejanje. Vzroki, ki pripeljejo do kaznivih dejanj, so skoraj vedno želja po izboljšanju socialnega položaja. Kazniva dejanja javnih uslužbencev oziroma koruptivnost se kaže tudi v javnih naročilih, zato je zakonodajalec sprejel natančne postopke, ki jih je opredelil v Zakonu o javnih naročilih. Kljub sprejetju tega zakona pa še vedno obstaja možnost korupcije v fazah javnega naročanja. V diplomski nalogi so obravnavana kazniva dejanja javnih uslužbencev, ki so določena v Kazenskem zakoniku (KZ-1) v Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Problem kaznivih dejanj javnih uslužbencev in uradnih oseb je resen tudi zato, ker uničuje zaupanje ostalih ljudi v pravičnost in učinkovitost pravnega sistema.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, javni uslužbenci, uradne osebe, korupcija, diplomske naloge
Objavljeno: 09.09.2015; Ogledov: 1258; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (613,47 KB)

3.
4.
PREGON KAZNIVIH DEJANJ, KI JIH STORIJO URADNE OSEBE ZAPOSLENE V POLICIJI
Robert Jakopič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so na splošno predstavljeni mednarodni standardi varstva človekovih pravic pred zlorabo policijskih pooblastil ter mehanizmi varstva človekovih pravic pred zlorabo policijskih pooblastil po slovenskem pravnem redu. Predstavljena je nadzorna ter notranje-varnostna dejavnost v policiji in način obravnave kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki so jih osumljene uradne osebe zaposlene v policiji, pred in po sprejetju novele Zakona o državnem tožilstvu ZDT-D in novele Zakona o kazenskem postopku ZKP-H ter novega Zakona o državnem tožilstvu ZDT-1. Predstavljeni sta tudi sodbi s katerima je bila Slovenija pred Evropskim sodiščem za človekove pravice obsojena, zaradi kršitve določil Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker ni zagotovila neodvisnih preiskav kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin in sodba Ustavnega sodišča RS, s katero je le-to izpostavilo dolžnost vseh državnih organov izvesti neodvisno preiskavo dogodkov, v katerih naj bi prišlo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedene sodbe so privedle do sprejetja novele ZKP-H in novele ZDT-D, na podlagi katerih je bil pri VDT RS, Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ustanovljen Specializirani oddelek, ki je postal izključno stvarno pristojen za obravnavo kaznivih dejanj uradnih oseb zaposlenih v policiji. S sprejetimi spremembami v navedenih novelah je Republika Slovenija zadostila merilom, ki jih je v svoji sodni praksi razvilo Evropsko sodišče za človekove pravice pri zagotavljanju pravice do neodvisne učinkovite preiskave v primeru morebitne kršitve 2. oziroma 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). V pristojnost Specializiranega oddelka je prešlo preiskovanje kaznivih dejanj, ki naj bi jih storile uradne osebe, zaposlene v policiji oziroma druge uradne osebe, zaposlene na področju notranjih zadev, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima policijska pooblastila v predkazenskem postopku, ali uradne osebe, napotene na misijo v tujini. S sprejemom novega Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) je bil Specializirani oddelek preimenovan v Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili (Posebni oddelek), ki je kljub drugačnim izhodiščem zakonodajalca ostal še vedno izključno stvarno in krajevno pristojen za preiskovanje kaznivih dejanj, ki jih storijo določene uradne osebe s policijskimi pooblastili. Ob tem je ZDT-1 razširil personalno pristojnost Posebnega oddelka, saj je le-ta postal izključno stvarno in krajevno pristojen za obravnavno kaznivih dejanj, ki jih storijo uradne osebe Policije, uradne osebe notranjih zadev, ki imajo policijska pooblastila v okviru izvajanja nadzora po zakonu, ki ureja Policijo, uradne osebe vojaške policije, ki imajo pooblastila policije v predkazenskem postopku, uradne osebe s pooblastili policije v predkazenskem postopku, ki so napotene na misijo v tujini, uradne osebe Obveščevalno-varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo in uradne osebe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. V diplomski nalogi so nakazane tudi rešitve in izboljšave trenutnega načina obravnave kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti in storitve katerih so osumljene uradne osebe zaposlene v policiji.
Ključne besede: človekove pravice, kazniva dejanja, policija, policijska pooblastila, uradne osebe
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 3215; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (499,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici