| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti v Evropski uniji
Andreja Nekrep, 2016, magistrsko delo

Opis: Desetletja gospodarskega zaostajanja Evropske unije (EU) za vodilnimi svetovnimi gospodarstvi, kot so Združene države Amerike (ZDA) in Japonska, so v ospredje političnih in ekonomskih razprav v EU postavili vprašanje, kako povečati produktivnost in gospodarsko rast. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vlaganja v raziskave in razvoj kot dejavnik produktivnosti in gospodarske rasti. Skozi zgodovino ekonomske teorije najdemo več teoretičnih in empiričnih prispevkov različnih avtorjev, ki so proučevali povezanost vlaganj v raziskave in razvoj s produktivnostjo in gospodarsko rastjo. V skladu s tremi prevladujočimi smermi v sodobni teoriji rasti od sredine dvajsetega stoletja naprej smo v nalogi predstavili in izpeljali Solow-Swanov neoklasični model, ki pojasnjuje dolgoročno gospodarsko rast z eksogeno določenim tehnološkim napredkom. V skupini endogenih modelov gospodarske rasti, ki so poskušali tehnološki napredek endogenizirati, smo predstavili model učenja z delom in prelivanjem znanja, model z naraščajočo raznovrstnostjo proizvodov in model kakovostne lestvice. Stična točka predstavljenih modelov endogene rasti je, da pojmujejo novo znanje, ki se pojavlja v procesu proizvodnje preko učenja z delom, prelivanjem znanja, v procesu nastajanja novih tipov proizvodov, procesov, organizacije ipd. ali kakovostnih izboljšav le-teh, in je neločljivo povezano z dejavnostjo raziskav, razvoja in inovacij, kot pomemben dejavnik rasti produktivnosti oz. gospodarske rasti. Prispevki tretje usmeritve, ki smo jo predstavili v magistrski nalogi, za razliko od navedenih poudarjajo pomen neekonomskih dejavnikov za gospodarsko rast (npr. nova institucionalna ekonomika, koncept nacionalnih inovacijskih sistemov). Temelječ na predstavljenih teoretičnih izhodiščih EU namenja vlaganjem v raziskave in razvoj osrednje mesto v svojih ključnih strateških dokumentih. Cilj doseči vlaganja v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP EU si je zastavila že v lizbonski strategiji v letu 2000 in ga kot osrednji cilj ohranila tudi v novi strategiji Evropa 2020 in vodilni pobudi Uniji inovacij. Vendar samo povečanje investicij v raziskave in razvoj še ne zagotavlja učinkovitosti raziskovalne dejavnosti. Pregled dosedanjega razvoja upravljanja raziskovalne dejavnosti od začetkov Evropske skupnosti v 50-ih letih prejšnjega stoletja, ko so se pričeli gospodarski in politični integracijski tokovi v Evropi, do danes, in pregled najpomembnejših strateških dokumentov, ki predvidevajo njen nadaljnji razvoj, je pokazal, da je vodenje skupne, učinkovite raziskovalne politike EU ključnega pomena za doseganje večje produktivnosti in gospodarske rasti. V tem okviru je EU dodelila posebno vlogo uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora, notranjega trga znanja in raziskav, ki vključuje vsa relevantna področja raziskovalne politike EU od vzpostavitve učinkovitih in povezanih nacionalnih raziskovalnih sistemov, skupnega usmerjanja in izvajanja raziskav za reševanje ključnih izzivov evropske družbe, odprtega trga dela za raziskovalce, izgradnje raziskovalne infrastrukture evropskega pomena, prostega kroženja znanja in odprtega dostopa do znanstvenih spoznanj ter pospeševanja mednarodnega raziskovalnega sodelovanja. V empiričnem delu naloge smo na izbranih podatkih za države članice EU v obdobju 1995-2013 potrdili povezanost izdatkov za raziskave in razvoj, izraženih v % BDP, s produktivnostjo, izraženo na uro opravljenega dela. Ugotovili smo povezanost med spremenljivkama oblike konkavne parabole ter na obravnavanih podatkih določili vrednost vlaganj v raziskave in razvoj (v % BDP) (2,85 % BDP EU), ki maksimizira produktivnost (na uro opravljenega dela). Ob tem se zdi cilj o vlaganjih v raziskave in razvoj v obsegu 3 % BDP, ki si ga je zastavila EU s časovnico uresničitve do leta 2020, v podporo doseganju maksimalne ravni produktivnosti v EU.
Ključne besede: vlaganja v raziskave in razvoj, produktivnost, gospodarska rast, raziskovalna politika EU, Unija inovacij, Evropski raziskovalni prostor, okvirni programi EU
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 864; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici