| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 101
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uvedba koncepta inteligentne organizacije z uporabo rešitev SAP
Nejc Trpin, 2021, magistrsko delo

Opis: Tehnologija se nenehno razvija in kot odraz na to se v poslovnem svetu pojavljajo različni koncepti, s pomočjo katerih lahko organizacije implementirajo najsodobnejše tehnologije kot so internet stvari, strojno učenje, napredna analitika in umetna inteligenca v svoje poslovanje. V zadnjih letih se vedno bolj govori o konceptu inteligentnih organizacij (angl. Intelligent enterprise), katere s pomočjo implementacije naprednih inteligentnih tehnologij v različnih industrijah uvajajo inovacije na raznih področji poslovanja ter s tem postavljajo mejnike tehnološkega napredka in strateškega razvoja za podjetja po vsem svetu. Ker številna podjetja, želijo doseči to inteligentno komponento poslovanja s pomočjo uvedbe koncepta inteligentne organizacije, so različni ponudniki programskih rešitev na trgu predstavili okvirje informacijske infrastrukture, nove programske rešitve in aplikacije, ki omogočajo integracijo najsodobnejših tehnologij v poslovanje. Eno takšnih podjetji je podjetje SAP, katero je na trg predstavilo svoj komplet rešitev za SAP inteligentno organizacijo. V prvem delu magistrske nalogo smo se posvetili pojmu inteligentne organizacije, ga pojasnili, opredelili smo katere pogoje morajo podjetja izpolnjevati, da jih lahko tretiramo kot inteligentne organizacije inteligentne organizacije in predstavili pogoje za opredelitev podjetja kot SAP inteligentne organizacije ter opredelili osnovno sestavo SAP inteligentnih organizacij. Raziskali smo napredne tehnologije inteligentnih organizacij ter preučili pojem rešitev ERP, saj rešitve ERP predstavljajo digitalno jedro inteligentnih organizacij. V nadaljevanju smo raziskovali različne metodologije, strategije in kritične dejavnike katere je potrebno upoštevati pri uvedbi koncepta inteligentne organizacije v podjetje. Sledila je podrobnejša analiza SAP S/4 HANA rešitve in drugih tehnologij, ki pogosto igrajo pomembno vlogo pri uvedbi koncepta inteligentne organizacij ter predstavljajo njihove ključne komponente digitalnega okvirja ter informacijske podpore. Drugi del magistrske naloge smo posvetili analizi treh študijskih primerov podjetij različnih panog, ki so v svoje poslovanje v določeni meri že uvedle koncept inteligentne organizacije s pomočjo rešitev podjetja SAP. Ob tem smo poskušali ugotoviti uspešnost implementacij koncepta v podjetja glede na njihove predhodno zastavljene cilje, preučili smo tudi katere rešitve so v posamezna podjetja bile implementirane, ter analizirali splošno stanje po uvedbi koncepta v podjetje. Ta del raziskave je predstavljal praktično osnovo, za potrditev ugotovitev iz teoretičnega dela.
Ključne besede: Inteligentna organizacija, SAP, umetna inteligenca, ERP solutions, SAP S/4 HANA
Objavljeno: 01.09.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji
Martin Lenart Štrovs, 2021, diplomsko delo

Opis: To diplomsko delo obravnava koncept ekonomije strojev v pametni proizvodnji. Namen je ustvariti jasen pregled nad trenutnim stanjem raziskav na tem področju ter spremljajočih tehnologijah, razumevanje katerih je pogoj za razumevanje ekonomije strojev. Pričujoče delo se najprej osredotoči na osnovne koncepte: internet stvari, agenti, tehnologije razpršenih evidenc, ekonomija strojev ter dva dodatna koncepta; droni v industriji in proizvodnja v oblaku, ki sta tesno vpletena v razvoj tega novega načina sodelovanja med stroji. Sledi pregled trenutnega stanja v industriji kot tudi potrebnih tehnologij za razširitev in uvajanje tehnologije ekonomije strojev v realna proizvodna okolja. Trenutno stanje raziskav je predstavljeno s predstavitvijo ugotovitev in analizo relevantnih razpoložljivih člankov. V sklepu ugotavljamo, da je ekonomija strojev – sodeč po trenutnih raziskavah – zelo obetavno področje, ki je naslednji logičen korak v pametni proizvodnji.
Ključne besede: ekonomija strojev, pametna proizvodnja, internet stvari, tehnologije razpršenih evidenc, umetna inteligenca
Objavljeno: 27.08.2021; Ogledov: 82; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (894,12 KB)

3.
Prenova delovnega procesa v finančni industriji z uvedbo robotske procesne avtomatizacije
Uroš Bečan, 2021, magistrsko delo

Opis: Digitalna preobrazba, robotika, umetna inteligenca, internet stvari (IoT), 3D-tiskanje, robotska procesna avtomatizacija in tehnologija veriženja blokov so nove digitalne tehnologije, ki jih v današnjem času uporabljamo vse pogosteje, saj odločilno prispevajo k spremembi in razvoju družbe ter tudi okolja, v katerem živimo. Robotska procesna avtomatizacija je ena glavnih tehnologij 21. stoletja, ki izrazito vpliva na potekajoči razvoj in razvoj, ki nas še čaka.
Ključne besede: digitalna preobrazba, industrijska revolucija 4.0, finančni procesi, umetna inteligenca, robotska procesna avtomatizacija.
Objavljeno: 18.08.2021; Ogledov: 129; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

4.
Informatizacija poslovanja nepremičninskih organizacij
Melita Bojić, 2021, magistrsko delo

Opis: Trg nepremičnin je zelo volatilen – v času konjunkture je v razcvetu, v času kriz v upadu. Gibanje cen in obseg prometa vedno določa razpoloženje lastnikov in investitorjev, ki se v nekem obdobju odločajo za investicije, dezinvesticije ali za nepremičninsko transakcijo, ki je posledica njihovih spremenjenih življenjskih ali poslovnih razmer. Slovenija je med državami, ki imajo enega najvišjih deležev zasebnega lastništva nepremičnin, zato je trg vedno aktiven. Po razpoložljivih podatkih Stanovanjskega sklada RS iz leta 2015 so lastniki večine stanovanj (91 %) bile fizične osebe, 6 % stanovanj je bilo v lasti javnega sektorja, lastniki 3 % stanovanj pa so bile druge pravne osebe. (STATISTIČNI URAD RS, 2021) Prodaja in nakup nepremičnin se je v svojih procesih, dokumentih, podatkovnih zbirkah in načinih dostopa do podatkov in dokumentov v zadnjih 30 letih zelo spremenila. Na spremembe je najbolj vplivala sprememba družbenega reda, ki smo jo doživeli v 90-ih letih prejšnjega stoletja, priključitev Slovenije Evropski uniji in harmonizacija domačih pravnih aktov z evropskim pravnim redom. V zadnjih tridesetih letih smo bili priča tudi neverjetnemu informacijskemu razvoju. Vse gospodarske in življenjske panoge so se zato temeljito spremenile, racionalizirale in modernizirale ter se preselile na splet. V zadnjem letu je napredek na področju digitalizacije pospešila tudi kriza covid-19. Med področji, ki se jih je ta kriza najbolj dotaknila, je tudi nepremičninsko področje. Zaradi omejitvenih ukrepov gibanja s ciljem zajezitve virusa je bilo neovirano kupiti ali prodati nepremičnino v večjem delu leta 2020 in v prvih tednih 2021 skoraj misija nemogoče. Želje ali potrebe po zamenjavi bivalne nepremičnine so se zaradi večtedenskega »lockdowna« bistveno povečale, saj je marsikdo ugotovil, da mu nepremičnina, v kateri biva, ne ustreza in jo je želel zamenjati. Digitalne rešitve so oglede nepremičnin v živo spremenile v virtualne. Klasične fotografije v nepremičninskih oglasih so vedno bolj dopolnjevali tudi video posnetki, ki se izdelujejo s pomočjo najnovejših multimedijskih orodij. Svetovne inovacije iz tega področja so se v zadnjih mesecih sočasno selile na lokalni trg. Panoramski posnetki okolice nepremičnin in 360-stopinjski videoposnetki njihovih interierjev spreminjajo resničnost v sodobno virtualno uporabniško izkušnjo. Do sedaj razvite spletne rešitve upravnih postopkov so se še bolj začele uporabljati, saj je bilo zaradi dela od doma moteno delovanje državnih organov, ki izvajajo najpomembnejše procese pri prenosu lastništva nepremičnin. Digitalizacija se nenehno razvija, trg nepremičnin pa vedno sledi vsem spremembam življenjskih trendov, zato se obe področji prepletata in dopolnjujeta. V nalogi je predstavljen razvoj področja nepremičninskega posredovanja od njegovega pravno potrjenega začetka leta 2003, stanje digitalnih rešitev na tem področju ter uporabniška izkušnja, ki je aktualna v tem trenutku. Nakazane so tudi smernice in predlogi prihodnjega razvoja. Če vas zanima tudi, kako je zaprašene arhive, polne papirnih dokumentov, nadomestila sodobna digitalna zbirka podatkov, vabljeni k branju raziskave.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninsko posredovanje, zemljiška knjiga Geodetska uprava RS, REN-Register nepremičnin, umetna inteligenca.
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

5.
Računovodja leta 2031?
David Kelenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen pogled na prihodnost poklica računovodje ter dejavniki, ki bodo spremenili ta poklic. Računovodstvo se je zadnja leta spremenilo kar v veliki meri ter se z novimi tehnologijami spreminja še hitreje. To je računovodstvu prineslo določene prednosti in pozitivne premike na bolje. Poslovni procesi v podjetjih so vse bolj tehnološko dovršeni, nove tehnologije nam omogočajo marsikaj, in ker je računovodstvo tesno povezano z vsemi procesi v podjetju, se je moralo tudi temu prilagoditi. Sistemi so vse bolj avtomatizirani, digitalizirani, kar v poslovnem procesu pomeni prihranek časa, zmanjšanje napak, povečanje produktivnosti in učinkovitosti. Povečala so se tudi pričakovanja lastnikov in managerjev v podjetjih, ki želijo informacije o poslovanju, ki so bile nekoč letne, polletne, kvartalne, mesečne, kar pa v današnjem času ni dovolj ter bo potrebno preiti v računovodstvo v realnem času, ko bodo pomembne informacije na voljo že tedensko oziroma dnevno. Ob takšnih pričakovanjih se računovodski poklic zelo spreminja in zahteva od računovodij, da se temu prilagodijo, saj v nasprotnem primeru tvegajo svoj obstoj. Računovodja bo moral vse bolj poznati informacijske tehnologije, saj bo sodeloval pri nastajanju novih inteligentnih, avtomatiziranih računovodskih sistemov. Ko bodo računovodsko informacijski sistemi visoko digitalizirani, ne bo več dolgočasnih nalog s ponavljajočimi dogodki, saj bo sistem avtomatiziran, vendar bodo potrebne dodatne notranje kontrole, če naredi sistem napako, da se napake eliminira in popravi nastavitev. Poklic računovodje se bo v prihodnosti zagotovo precej spremenil. Umetna inteligenca bo imela velik vpliv na razvoj računovodstva. Čeprav nekateri napovedujejo, da bo računovodje nadomestila umetna inteligenca, temu ni povsem tako. Veliko nalog bo UI lahko opravila namesto računovodij, ne bo pa opravljala svetovalnih razgovorov, razlaganje zakonodaje, itd. Računovodje bodo postali bolj svetovalci, analitiki, bolj bodo vpeti v poslovanje, managerjem bodo posredovali informacije v realnem času. Če je v preteklosti veljalo, da računovodje obračajo stare številke, ki niso več aktualne, sedaj več temu ni tako.
Ključne besede: računovodstvo, digitalizacija, umetna inteligenca
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Uporaba temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco v industrijskih aplikacijah
Žiga Videmšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje temperaturnega regulatorja z vgrajeno umetno inteligenco NX-TC2405 podjetja OMRON na laboratorijskem vetrovniku. Spoznavanja temperaturnega regulatorja smo se lotili tako, da smo si zamislili laboratorijski vetrovnik z dvema segmentoma, v vsakem ima temperaturno tipalo povezano na temperaturni regulator. Delo opisuje postopek merjenja različnih načinov regulacije s temperaturnim regulatorjem na laboratorijskem vetrovniku in zaprtozančno vodenje procesov, in sicer z dvopoložajno regulacijo, PID-regulacijo, regulacijo 2-PID in prilagodljivim nadzorom ter samodejnim uglaševanjem, ki ju ponuja podjetje OMRON. Izdelavo diplomskega dela je omogočilo podjetje MIEL Elektronika, d. o. o., ki je nudilo vso podporo pri izdelavi sistema.
Ključne besede: temperaturni regulator, programirljivi logični krmilnik – PLK, umetna inteligenca, samonastavljivi regulatorji
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

7.
Razvoj metodologije za avtomatično klasifikacijo elektronskih publikacij v univerzalno decimalno klasifikacijo – udk24112018
Matjaž Kragelj, 2019, doktorska disertacija

Opis: Čeprav so znanstveni in strokovni članki večinoma bibliografsko obdelani in imajo zapis v knjižničnem katalogu COBIB, ter s tem definiranega enega ali več vrstilcev iz sistema Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), je večina člankov, dostopnih prek portala Digitalne knjižnice Slovenije, predvsem s področja kulture (starejši članki iz revij in časopisov), ki takšnega zapisa nimajo. Na spletnem mestu Digitalne knjižnice Slovenije je mogoče preiskovanje dokumentov zgolj po polnem besedilu. To je trenutno najboljše orodje za preiskovanje starejših besedil, a uporaba in preiskovanja publikacij na tak način, zaradi pomanjkljivosti (slabša kvaliteta razpoznave besedila v časopisih in revijah starejšega tipa, uporaba stare slovenščine, itd.) in prevelikega števila vrnjenih zadetkov pri iskanju, ne nudi sodobne uporabniške izkušnje in uporabniku otežuje delo. Osnovni problem, ki ga naslavljamo v disertaciji je pomoč pri bibliografski obdelavi besedil, ki je še vedno v rokah človeških ekspertov. Izhajamo iz teze, da je s pomočjo metod strojnega učenja možno avtomatsko klasificirati besedila v ustrezen UDK vrstilec in s tem podpreti človeka pri bibliografski obdelavi zapisov. V ta namen smo po pristopu načrtovanja in razvoja razvili klasifikacijski model, ki smo ga uporabili za klasificiranje starih besedil, ki so bila doslej klasificirana večinoma zgolj posredno, preko klasifikacije celotne revije oz. časopisa, kot na primer "Časopisi. Tisk. Novinarstvo". V disertaciji smo razvili klasifikacijski model s pomočjo metod strojnega učenja, s katerimi smo uspeli avtomatsko klasificirati kakršnokoli besedilo s pomočjo Univerzalne decimalne klasifikacije. Med tehnikami strojnega učenja smo se poslužili nenadzorovanega in nadzorovanega učenja. V prvem koraku smo nad manjšo množico podatkov (900 člankov) nenadzorovano učenje uporabili za preverjanje sorodnosti med dodeljenimi UDK vrstilci s strani bibliotekarjev in izgrajenimi gručami s strani algoritma. V drugem koraku smo nad celotnim korpusom znanstvenega časopisja Digitalne knjižnice Slovenije (več kot 70.000 znanstvenih besedil) razvili klasifikacijske modele, kjer je bilo razmerje učne in testne množice je bilo 80/20 odstotkov. Ko smo potrdili uspešnost klasifikacijskih modelov nad znanstvenimi besedili, smo jih uporabili za klasifikacijo več kot 200.000 starejših besedil. Uporabili smo Naivni Bayesov klasifikator, Metodo podpornih vektorjev, Večslojni perceptron, Logistično regresijo in algoritem k najbližjih sosedov. Ustreznost klasifikacije starih besedil smo preverili s človeškimi eksperti – bibliotekarji. Potrdili smo domnevo, da lahko s pomočjo znanstvenih in strokovnih člankov, klasificiranih v UDK, v vsaj 80% primerov ponudimo avtomatsko določene UDK vrstilce za starejše gradivo, ki ni bibliotekarsko obdelano. Poudariti velja, da gre pri tem delu za človeško odločitev, testiranje s človeškimi eksperti, za oceno in presojo, ki lahko variira od odločevalca do odločevalca. Poleg oplemenitenja starejših besedil iz osemnajstega, devetnajstega in prve polovice dvajsetega stoletja s vsebinskimi oznakami UDK vrstilcev, ima raziskava praktično moč v vsakodnevni rabi. Z gledišča podpore avtomatske klasifikacije publikacij pri vsakodnevnem delu bibliotekarjev, vidimo moč implementacije raziskave v informacijski sistem, ki je bibliotekarju sposoben v realnem času ponuditi izračunane predloge za določitev primernih klasifikatorjev publikacije, ki jo obdeluje. Bibliotekar lahko pridobi s strani stroja "drugo mnenje" pri procesu dodeljevanja UDK vrstilcev publikaciji, ki jo obdeluje. Hkrati je metodologija lahko uporabljena na različnih področjih in podatkovnih bazah ter klasifikacijskih sistemih, ne zgolj za dodeljevanje UDK vrstilcev.
Ključne besede: Umetna inteligenca, strojno učenje, podatkovno rudarjenje, Univerzalna decimalna klasifikacija, klasifikacija besedil
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

8.
Ocenjevanje zaupanja v globokih nevronskih mrežah
Daniel Hari, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljeni pristopi ocenjevanja zaupanja v globokih nevronskih mrežah na primeru razpoznave števk. Ti pristopi nam omogočajo izboljšavo kakovosti razpoznave števk, s čimer se približamo natančnosti človeka, ki za bazo MNIST znaša 97,5–98 %. V delu se bomo osredotočili predvsem na dva pristopa, in sicer z Bayesovim učenjem in vzorčenjem z izpustnimi sloji. Bayesovo učenje je matematično bolj zahteven postopek, saj deluje tako, da vsak vhodni podatek v nevronsko mrežo obravnavamo kot porazdelitev verjetnosti in ne kot deterministično določeno vrednost. Pri tehniki vzorčenja z izpustnimi sloji je za vsakim skritim slojem mreže dodan stohastični izpustni sloj, tako da lahko na izhod iz modela gledamo kot na naključni vzorec, ki je ustvarjen iz aposteriorne porazdelitve. Takšen postopek je sicer računsko manj zahteven, daje pa podoben rezultat. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in eksperimentalnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, kot so umetna inteligenca in sestava nevronske mreže ter podroben opis Bayesovega učenja in vzorčenja z izpustnimi sloji. V eksperimentalnem delu so prikazani pristopi razpoznave števk z Bayesovim učenjem in pristopi, ki uporabljajo tehnike vzorčenja z izpustnimi sloji. Podana je tudi primerjava postopkov.
Ključne besede: umetna inteligenca, Bayesov pristop, izpustni sloji, strojno učenje.
Objavljeno: 29.01.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

9.
Umetna inteligenca v crm sistemih
Mojca Knez, 2020, diplomsko delo

Opis: Kupci so za obstoj podjetja na trgu zelo pomembni. Podjetja želijo kupcem zagotavljati čim boljšo uporabniško izkušnjo, za kar je potrebno kupca poznati. V ta namen so podjetja pričela z uporabo sistemov CRM, ki jim omogoča, da lahko kupcu nudijo dobro uporabniško izkušnjo. V diplomski nalogi bomo obravnavali kaj so CRM sistemi, katere prednosti prinašajo podjetjem ter opisali tri ponudnike teh sistemov. Ker pa so sistemi prepleteni tudi z umetno inteligenco, bomo predstavili tudi kaj umetna inteligenca sploh je in kako je vpletena v rešitve CRM. Cilj diplomske naloge je ugotoviti ali lahko rešitve CRM prinašajo podjetju konkurenčno prednost in kako je umetna inteligenca prepletena s sistemi. Zaključili smo, da sistemi CRM prinašajo podjetjem veliko prednosti, saj kupca bolje spoznajo. Z dobrim poznavanjem svojih kupcev, podjetje obdrži stranke in kupce, ter si tako lahko zagotavlja konkurenčno prednost, zaradi dobrih izkušenj kupcev in strank. Ker so to računalniško podprti sistemi pa imamo v ozadju tudi umetno inteligenco. Nekatera podjetja postavljajo umetno inteligenco že v ospredje. Tudi razvijalci sistemov in ponudniki, so prepoznali koristi umetne inteligence in tako razvili programe, kjer se umetna inteligenca konkretno prepleta s samim sistemom. Zaključimo lahko tako, da preplet umetne inteligence in sistemov CRM prinaša veliko prednosti in pomaga zagotavljati boljšo podporo strankam, vendar je pomembno, da podjetja še naprej ohranjajo tudi človeški stik, ki je za kupce in stranke lahko izrednega pomena.
Ključne besede: CRM, umetna inteligenca
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 231; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (622,10 KB)

10.
Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništva
Jasmina Gergorec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika. Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Ključne besede: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Objavljeno: 30.11.2020; Ogledov: 305; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (620,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici