| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
OPTIMIZACIJA PROCESA SUŠENJA Z UVEDBO PROCESNE ANALITIČNE TEHNOLOGIJE (PAT)
Ciril Hiter, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je optimizacija tehnološkega postopka sušenja v farmacevtskem obratu PPI Prevalje, podjetja Lek d.d. V obratu je izvedena zamenjava obstoječe in-procesne kontrolne točke pri sušenju surovin s kontinuiranim spremljanjem nivoja vlage z NIR in-procesno sondo. Osnovni cilj je skrajšanje časa sušenja, kar omogoči povečanje proizvodne kapacitete v tej stopnji procesa. V optimiziranem tehnološkem postopku se z in-line NIR procesno sondo, ki je nameščena neposredno v vakuumskem sušilniku, sproti spremlja izguba vlage v surovini. Proces se ustavi takoj, ko je surovina ustrezno posušena in je temperatura sušene surovine dovolj nizka, da je primerna za izpraznitev posode. Kadar vročo surovino v času ohlajanja ohranimo pod vakuumom, se ta še vedno suši (doslej ni bilo podatka, za koliko). Z novo tehnologijo bo možno proces segrevanja ustaviti malo pred dosego specifikacijske meje in surovina se bo dokončno osušila v času ohlajanja. Delo je temeljilo na razvoju kalibracijskega NIR modela za sušeno surovino. Pri izgradnji modela smo uporabili referenčno analitsko metodo IPS (izguba pri sušenju), tako da smo določili ustrezno kalibracijsko enačbo. Za izdelavo kalibracijskega modela smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov (angl. Partial Least Squares, PLS). Za kalibracijski model smo kot validacijsko metodo uporabili validacijski niz. Čas sušenja se je po optimizaciji skrajšal za okoli 23 %, dosežena je večja ponovljivost rezultatov sušenja. Potrdili smo ekonomsko upravičenost naložbe v novo tehnologijo.
Ključne besede: procesna analitična tehnologija (PAT), bližnja infrardeča spektroskopija (NIR), izguba pri sušenju (IPS), metoda najmanjših kvadratov
Objavljeno: 23.06.2011; Ogledov: 3202; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

52.
Uporabnost NIR spektroskopije za določanje lastnosti mesa
Maja Prevolnik, 2011, doktorska disertacija

Opis: V predstavljenih raziskavah smo preucevali uporabnost bližnje infrardece (NIR) spektroskopije za napovedovanje kemijske sestave in kakovosti mesa. Spektralne analize smo izvedli s spektrofotometrom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA), dobljene podatke pa obdelali s statisticnim programom WinISI II. Kar zadeva kemijsko sestavo, smo napovedovali vsebnost intramuskularne mašcobe, beljakovin, vode, soli, neproteinskega dušika in prostih aminokislin v razlicnih vrstah mesa in mesnih izdelkov, pri cemer smo zaradi velike prakticne vrednosti namenili posebno pozornost dolocanju intramuskularne mašcobe v mesu prašicev in goveda ter napovedovanju kemijske sestave kraškega pršuta. NIR spektroskopija se je za dolocanje kemijske sestave izkazala kot izjemno zanesljiva metoda, ki bi lahko nadomestila konvencionalne kemijske analize. V zvezi s kakovostjo pa smo v mesu prašicev napovedovali tehnološke parametre, kakršni so pH, barva in sposobnost za vezavo vode. Tocnost napovedovanja lastnosti kakovosti mesa je bila v primerjavi s kemijsko sestavo manjša, toda napake napovedovanja so bile primerljive s ponovljivostjo referencnih metod, ki so v tem primeru hitre, enostavne, odvisne od okolja in zato manj natancne. Prednosti NIR spektroskopije (hitrost, nedestruktivnost, hkratnost dolocanja razlicnih lastnosti) skupaj z visoko zanesljivostjo napovedovanja dajejo velike možnosti za dolocanje kakovosti mesa v industriji. Z ustrezno izbiro nekaterih dejavnikov tocnosti (priprava vzorca, spektralno obmocje, vrsta vzorca, kemometricna metoda) lahko uspešnost napovedovanja z NIR spektroskopijo še izboljšamo.
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava, kakovost mesa
Objavljeno: 28.03.2011; Ogledov: 4744; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

53.
SINTEZA NATRIJEVEGA BENZOATA
Martina Mlinarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Opravili smo industrijsko raziskovalno delo, sintetizirali smo natrijev benzoat za podjetje Henkel Slovenija d.o.o., saj le tega uporabljajo kot konzervans v kozmetičnih izdelkih, prav tako se uporablja tudi v živilski industriji kot dodatek hrani. Natrijev benzoat (NaC6H5CO2) smo sintetizirali iz natrijevega hidroksida (NaOH) in benzojske kisline (C7H6O2) v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: NaOH + C7H6O2 → NaC6H5CO2 + H2O Zaželjeno je bilo kontinuirno spremljanje spreminjanja koncentracije reaktanta, zato smo poskusili z merjenjem električne specifične prevodnosti. Z merjenjem specifične prevodnosti in z uporabo teorije o močnih elektrolitih smo določili funkcijsko zvezo koncentracije v odvisnosti od časa in določili presnovo reakcije. Prav tako smo sintezo analizirali s titracijo in tudi dobili analogne rezultate kot pri merjenju specifične prevodnosti. Dobljeni produkt smo identificirali z infrardečo (IR) spektroskopijo, ga primerjali s standardom natrijevega benzoata in ugotovili, da mu povsem ustreza. V podjetju Henkel Slovenija d.o.o. bodo še sledile nadaljne raziskave proizvodnje natrijevega benzoata, ki bodo prav tako strogo zaupne.
Ključne besede: sinteza natrijevega benzoata, močni elektroliti, električna specifična prevodnost, infrardeča spektroskopija (IR)
Objavljeno: 14.12.2010; Ogledov: 2703; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (7,92 MB)

54.
Uporabnost NIR spektroskopije za napovedovanje kemične sestave mesa in mesnih izdelkov
Andreja Drevenšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ugotavljali smo zanesljivost bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) za napovedovanje kemijske sestave mesa in mesnih izdelkov. Vzorcem smo kemijsko določili vsebnost intramuskularne maščobe (IMM) z ekstrakcijo po Soxhletu s predhodno hidrolizo (SIST ISO 1443, 2001), vsebnost vode (ISO 6496, 1999), vsebnost beljakovin (ISO 5983-2, 2005) ter izračunali razmerje med vodo in beljakovinami (VB). Z aparatom NIR Systems model 6500 (Silver Spring, MD, USA) smo posneli spektre vzorcev na območju valovnih dolžin vidne in NIR svetlobe (400-2500 nm) ter pripravili umeritvene enačbe (WinISI II programski paket) za različna spektralna območja (NIR, vidni ali celoten spekter) znotraj mišice, za različne mišice ter na vseh vzorcih skupaj. Točnost kalibracij smo ocenili s statističnimi parametri: determinacijski koeficient navzkrižne validacije (R2CV) in predikcije (R2P), standardna napaka navzkrižne validacije (SECV) in predikcije (SEP) ter razmerjem med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in standardno napako (RPD). Točnost napovedovanja je bila pri vseh enačbah odlična za vsebnost IMM (RCV: 0,91- 0,98; RPD: 3,40-6,74). Za ostale lastnosti je bila točnost (z izjemo slabe točnosti kalibracij znotraj mišice longissimus dorsi) le malo slabša (za beljakovine RCV: 0,80-0,91, RPD: 2,26-3,29; za vodo RCV: 0,73-0,98, RPD: 1,92-7,55; za VB: RCV: 0,65-0,92, RPD: 1,68-3,43). Glede na različne kazalce kalibracijske statistike lahko zaključimo, da lahko z NIRS zelo točno napovedujemo kemično sestavo mesa in mesnih izdelkov (z izjemo kalibracij za vsebnost beljakovin znotraj mišice longissimus dorsi).
Ključne besede: NIR spektroskopija, meso, mesni izdelki, kemijska sestava
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 3136; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (193,72 KB)

55.
Sinteza in karakterizacija nikljevih(II) acetatov z aminopiridini
Danijel Korpar, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila sinteza novih nikljevih koordinacijskih spojin iz nikljevega(II) acetata tetrahidrata in aminopiridinov. Najprej smo sintetizirali nikljev(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo nikljevega(II) acetata tetrahidrata. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, diferenčno dinamično kalorimetrijo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo, izmerili susceptibilnost in magnetizacijo ter izvedli monokristalno analizo. Delo je bilo namenjeno predvsem odkrivanju še nesintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin, določanju njihove kemijske formule ter spoznavanju različnosti in podobnosti sintetiziranih nikljevih koordinacijskih spojin ob uporabi različnih množinskih razmerij kemikalij, potrebnih za sintezo.
Ključne besede: nikljev acetat tetrahidrat, aminopiridin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), diferenčna dinamična kalorimetrija (DSC), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), monokristalna analiza, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), magnetne meritve (merjenje susceptibilnosti in magnetizacije vzorcev)
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 3017; Prenosov: 509
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

56.
KEMOMETRIJSKA KARAKTERIZACIJA VEZIV IN PREMAZOV Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Polona Ivanšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti možnost zamenjave klasičnih analiznih metod z metodo NIR. Eksperimentalni del smo izvajali na NIR spektrofotometru NIRFlex N — 500, proizvajalca BUCHI, Švica, podprtim s programsko opremo NIRcal V 5.2. Klasične analizne metode smo izvajali v skladu z veljavnimi ISO standardi. Kvantitativna NIR kalibracija je sestavljena iz štirih osnovnih korakov: izbira reprezentativnega kalibracijskega niza, pridobivanje in določevanje referenčnih vrednosti spektrov, povezava vrednosti spektrov z referenčnimi vrednostmi in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo Fiber optic soldis z nastavkom za tekočine, povezano z NIR inštrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo kvantitativnih kalibracij smo uporabili matematični postopek metode delnih najmanjših kvadratov PLS (ang. Partial Least Squares). Za vse izvedene kvantitativne kalibracije smo kot validacijsko metodo uporabili VS validacijski niz. Za ugotavljanje primerljivosti klasičnih metod, z metodo NIR pa smo uporabili signifikantni parni t-test. Bližnja rdeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna ter prijazna ljudem in okolju. Z njo prihranimo čas in stroške, ki nastanejo z nakupom reagentov.
Ključne besede: premazi, veziva, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), kemometrijske metode, regresija glavnih osi (PCR), metoda delnih najmanjših kvadratov (PLS)
Objavljeno: 02.06.2010; Ogledov: 3204; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

57.
Priprava tekstilnih substratov za selektivno filtriranje fenola iz odpadnih vod
Maja Zupanc, 2009, magistrsko delo

Opis: Ciklodekstrini so ciklični oligosaharidi, ki lahko v svoji notranjosti vežejo različne organske molekule in na ta način tvorijo komplekse. Zaradi te lastnosti bi lahko ciklodekstrine uporabljali kot selektivni filterni medij za odstranjevanje onesnaževal iz odpadnih vod. V okviru raziskovalnega dela magistrske naloge smo proučili možnost uporabe β-ciklodekstrina samega, vezanega v polimer ter vezanega na različne tekstilne substrate za odstranjevanje modelne molekule onesnaževala (fenola) iz vodnih raztopin. β-ciklodekstrin smo vezali na tekstilni material kovalentno s pomočjo 1,2,3,4-butan-tetrakarboksilne kisline (BTCA). Hidroksilne skupine β-ciklodekstrina in hidroksilne skupine celuloznih tekstilnih substratov tvorijo z BTCA esterske vezi, pri čemer se β-ciklodekstrin kemično veže/premreži na površino tekstilije. Pri poliesternih materialih poteka vezava β-ciklodekstrina preko tvorbe zamrežene strukture β-ciklodekstrina in BTCA ob istočasni adsorpciji te mreže na površino poliesternega materiala. β-ciklodekstrin vezan v polimer in različne tekstilne materiale obdelane z β-ciklodekstrinom smo vzpostavili v kontakt z onesnaževalom in proučili učinkovitost adsorpcije. S pomočjo merjenja preostalega fenola v raztopini smo proučevali učinkovitost tvorbe supramolekularnega kompleksa fenol/β-ciklodekstrin. Za ta namen smo uporabili UV/VIS spektroskopijo. Najboljše rezultate adsorpcije fenola smo dobili z obdelavo netkanega poliesternega tekstilnega materiala z β-ciklodekstrinom. Preučili smo tudi nastanek kompleksa β-ciklodekstrin/fenol ob prisotnosti drugega onesnaževala, formaldehida. Iz rezultatov raziskovalnega dela lahko zaključimo, da bi poliesterni tekstilni substrat obdelan z β-ciklodekstrinom lahko uporabili kot selektivni filterni material za odstranjevanje malih molekul onesnaževal iz vode; najučinkovitejša tvorba supramolekularnega kompleksa fenol/β-ciklodekstrin poteka, ko je β-ciklodekstrin vezan na netkan poliesterni material, pri pogojih nenehnega stresanja pri vrednosti pH raztopine 10.
Ključne besede: β-ciklodekstrin, fenoli, UV-VIS spektroskopija, IR spektroskopija, filtriranje, tehnične tekstilije.
Objavljeno: 12.03.2010; Ogledov: 2690; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

58.
Kemometrijska karakterizacija farmacevtskih spojin z bližnjo infrardečo spektroskopijo
Barbara Merkač, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je izdelava NIR (angl. Near Infrared) modela za potrjevanje identitete vstopnih sušenih pomožnih spojin. Analizirane so bile naslednje spojine: natrijev saharinat, natrijev saharinat dihidrat, mikrokristalna celuloza, silificirana mikrokristalna celuloza, mešanica mikrokristalne celuloze in Na karboksimetilceluloze, polivinilpirolidon in Na karboksimetilceluloza. Izdelava NIR metode je sestavljena iz treh glavnih delov: načrtovanje metode, razvoj statističnega modela in validacija izdelane metode. Vsem vzorcem smo z refleksijsko sondo, povezano z NIR instrumentom, posneli NIR spektre. Za izdelavo modela smo uporabili matematični postopek metode glavnih osi (angl. Principal Component Analysis). Izdelani model smo preverili s testnimi spektri in neodvisnimi vzorci. NIR model smo preverili s specifičnostjo in robustnostjo. Bližnja infrardeča spektroskopija se je izkazala kot alternativna metoda klasičnim analiznim metodam. Bližnja infrardeča spektroskopija je enostavna za uporabo, hitra, nedestruktivna, okolju ter ljudem prijazna tehnika. Z njo prihranimo čas in zmanjšamo stroške reagentov.
Ključne besede: farmacevtske spojine, bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS), metoda grupiranja kemometrijske metode, metoda glavnih osi (PCA), metoda grupiranja
Objavljeno: 21.01.2010; Ogledov: 3379; Prenosov: 377
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

59.
VREDNOTENJE PROTIKOROZIJSKE ZAŠČITE Z EPOKSI PREMAZI S POMOČJO ELEKTROKEMIJSKE IMPEDANČNE SPEKTROSKOPIJE
Saša Skale, 2009, doktorska disertacija

Opis: Elektrokemijsko impedančno spektroskopijo (EIS) smo uporabili za preučevanje zaščitnih lastnosti različnih sistemov protikorozijske zaščite z epoksi premazi. Pripravili smo dve seriji vzorcev z epoksi sisitemi zaščite v intervalu med približno 150µm in 250µm. Pri prvi seriji vzorcev smo na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1 nanesli epoksi cink fosfatni temelj, epoksi vmesni premaz z železovim luskavcem (MIOX) in običajni epoksi pokrivni premaz. Druga serija je imela navaden barierni epoksi temelj. Vmesni in pokrivni premaz pa sta ostala ista kot pri prvi seriji vzorcev. Prvi trije vzorci druge serije, so bili nanešeni na površine peskane do stopnje Sa 21/2 po ISO 8501-1. Preostanek druge serije pa je bil nanešen na ročno očiščene površine do stopnje St 2 po ISO 8501-1. Pripravljene vzorce smo izpostavili v vlažni komori (ISO 6270-1) in jih preučili z elektrokemijsko impedančno sprektroskopijo. Vrednotenje začetnih EIS meritev vzorcev je pokazalo pomembna odstopanja od običajnih modelov nadomestnih vezij. Na kompeksni ranini smo ugotovili, pred razvojem prevodnih por v premaznem sistemu, precejšen obseg realne komponente impedance, kasneje pa širjenje oziroma sploščitev polkroga. Preučitev začetnih meritev je pokazala, da njihovo slabo ujemanje s nadomestnimi vezji ne more biti posledica hrapavosti kovinske podlage ali pa nehomogenosti premaznega filma. Predlagali smo izboljšan model nadomestnega vezja, ki dodatno upšteva neposreden prenos — difuzijo ionov skozi premazni film. Izboljšan model uveljavi dodatni neskončni Warburgov element, ki premošča dosedanja elementa za kapacitvnost premaza in upornost por. Neskončni Warburgov element je rezultat rešitve drugega Fick-ovega zakona v primeru difuzije ionov skozi premazni film. Izboljšan model bolje razlaga EIS meritve, tudi v primerjavi s nadomestnim vezjem, ko namesto kapacitivnosti premaza uporabimo empirični konstantni fazni element (CPE). Vrednosti elementov nadomestnega vezja, ki jih določimo s primerjavo z EIS meritvami odražajo mehanizme transporta ionov skozi premazni film. Predlagali smo, da se vrednosti elementov nadomestnega vezja uporabijo za razvrščanje oziroma kvalitativno vrednotenje površinske zaščite s premazi. Rezultati razvrščanja se v veliki meri ujemajo z rezultati konvencionalnega ocenjevanja sistemov zaščite v vlažni komori. Primerjava aktivne inhibicije korozije zaradi cink fosfatnega temelja z bariranimi lastnostmi premaznega filma pokaže, da so slednje prevladujoče pri opredelitvi kvalitete sistema zaščite. Izkaže se tudi, da uporaba cink fosfatnega temelja pri debelinah sisteme zaščite nad 200µm ni potrebna. Obseg prenosa naboja skozi premazni sistem je pri prvi seriji vzorcev bistveno večji kot pri drugi seriji. To posredno potrjujejo rezultati konvencionalnega staranja premazov v vlažni komori. Ocenjevanje vzorcev druge serije pokaže bistveno slabše zaščitne lastnosti sistemov nanešenih na ročno očiščeno podlago (St 2 po ISO 8501-1). Ti kažejo večje obsege difuzije in prenosa ionov skozi pore v primerjavi z vzorci s sistemom zaščite na peskani podlagi. Rezultate ocenjevanja s pomočjo elementov nadomestnih vezij potrjujejejo tudi rezultati staranja v vlažni komori. Ob koncu staranja v vlažni komori so imeli vzorci druge serije, s sistemom zaščite na ročno očiščeni podlagi, poslabšano adhezijo,. Vzorci s sistemi na peskani podlagi pa so ohranili začetno popolno adhezijo. To je v skladu z uveljavljenimi konvencijami za pripravo površin v industriji protikorozijske zaščite s premazi.
Ključne besede: elektrokemijska impedančna spektroskopija, protikorozijski premazi, vlažna komora, nadomestna vezja, CPE, Warburgova impedanca, vrednotenje epoksi premazov, cink fosfat, železov luskavec, priprava površin, epoksi poliamino amidni premazi, ISO 12944
Objavljeno: 11.01.2010; Ogledov: 3913; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (6,12 MB)

60.
METODE DOLOČANJA VSEBNOSTI ß-CIKLODEKSTRINA NA CELULOZNEM SUBSTRATU
Monika Lajnšček, 2009, diplomsko delo

Opis: Ciklodekstrini so ciklični oligosaharidi in lahko tvorijo komplekse s številnimi organskimi molekulami. Zaradi te lastnosti lahko ciklodekstrine uporabljamo pri številnih tekstilnih procesih. Uporabljamo jih kot tekstilna pomožna sredstva, tako da jih vežemo na površino tekstilnega materiala in s tem na tekstilni material uvedemo dodatne lastnosti in širši spekter uporabnosti. β-ciklodekstrin lahko vežemo na tekstilni material preko 1,2,3,4-butan-tetrakarboksilne kisline, ki tvori s hidroksilnimi skupinami celuloznega substrata esterske vezi. Na podlagi gravimetrične metode določimo količino vezanega β-ciklodekstrina na celuloznem substratu. Z uporabo fenolftaleina v raztopini poiskušamo določiti tvorbo kompleksa "gostitelj —gost" z β-ciklodekstrinom na celuloznem substratu. Za ugotavljanje učinkovitosti tvorjenja kompleksa β-ciklodekstrina na celuloznem substratu smo uporabili hitro in enostavno spektroskopsko metodo.
Ključne besede: β-ciklodekstrin (β-CD), fenolftalein (FF), celuloza, zamreženje, gravimetrična metoda, UV/VIS spektroskopija, kompleks
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2689; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici