| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
SPREMLJANJE PODROČNE NASIČENOSTI MOŽGANOV S KISIKOM PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKA S SUBARAHNOIDNO KRVAVITVIJO
Ana Brgan, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo spremljali bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) pri bolnikih s subarahnoidno krvavitvijo (SAK). Področna nasičenost možganov s kisikom (rSO2) se pri intervencijah medicinske sestre spreminja. NIRS je ena izmed metod za spremljanje in kvantificiranje teh vrednosti. Metodologija raziskovanja. V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, v katero je bilo vključenih 30 bolnikov iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nadzirali smo jim vrednosti rSO2 obojestransko v možganih (na strani, kjer je SAK, in kjer ga ni). Pri traheobronhialni aspiraciji in obračanju smo te vrednosti spremljali pred, med in po intervenciji ter pri transportu in menjavi senzorja (SomaSensor®, SAFB-SM) pred in po intervenciji. Rezultati raziskave. Pri traheobronhialni aspiraciji je na strani SAK začetna (2 minuti pred aspiracijo) povprečna vrednost rSO2 v možganih 64,82±9,15 % in na strani, kjer ga ni 71,91±9,00 % (p<0,001), 10 minut po aspiraciji pa je na strani SAK vrednost 66,60±8,99 %, in na strani, kjer ga ni 73,45±9,06 % (p<0,001). Pri obračanju opazimo padec rSO2 na strani SAK iz 65,97±9,43 % (2 minuti pred obračanjem) na 62,50±9,17 % (15 minut po obračanju), kar je statistično signifikantno (p<0,001). Po transportu pade povprečna vrednost rSO2 na strani SAK iz 63,13±9,40 % na 61,20±10,37 % (p=0,011). Sklep. Ugotovili smo, da pri izvajanju traheobronhialne aspiracije rSO2 v možganih še 5 minut po njej narašča, nato začne padati, obračanje in transport pa pri bolniku znižata vrednost rSO2 v možganih. Opazili smo tudi, da so po menjavi senzorja vrednosti rSO2 višje kot pred menjavo. Na strani možganov, kjer je SAK, so vrednosti rSO2 nižje kot na strani, kjer ga ni.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, subarahnoidna krvavitev, traheobronhialna aspiracija, obračanje, transport, bolnik, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1599; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

42.
Sinteza Ni, Co in Cu koordinacijskih spojin z derivati pirola
Mojca Dajčman, 2012, diplomsko delo

Opis: V sklopu diplomskega dela sem sintetizirala 21 koordinacijskih spojina niklja, kobalta in bakra. Pri tem sem uporabila nikljev acetat tetrahidrat, kobaltov acetat tetrahidrat, bakrov acetat hidrat, ter štiri ligande, od tega tri v trdnem agregatnem stanju, to so pirazol, imidazol in 1,2,4-triazol, in enega v tekočem agregatnem stanju, pirolidin. Kot topila sem uporabila metanol, etanol in dietil eter. Za dobljene spojine sem opravila termogravimetrično analizo (TGA) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Dobljene rezultate sem predstavila v tabelah.
Ključne besede: pirazol, imidazol, 1, 2, 4-triazol, pirolidin, koordinacijske spojine, termogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR)
Objavljeno: 03.01.2013; Ogledov: 1871; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

43.
Vpliv temperature na učinkovitost obdelave celuloze s kopolimerom hitozan - eugenol
Anja Škrjanec, 2012, diplomsko delo

Opis: Problem prisotnosti mikroorganizmov na tekstilijah so funkcionalne, higienske in estetske težave, zato se tudi na področju tehnologije tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja zaščita pred delovanjem različnih patogenih mikrobov. Mikroorganizmi, prisotni na tekstilijah, so predvsem glive in bakterije, lahko pa tudi alge. Za dosego učinkovite protimikrobne zaščite se na področju obdelave tekstilnih materialov vse bolj uveljavlja naravna spojina imenovana hitozan. V smislu optimalne protimikrobne zaščite tekstilnega materiala pa obdelava s hitozanom ne daje vedno pričakovanih rezultatov. Iz tega razloga se zdi zanimivo hitozan kombinirati še s katero izmed naravnih protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenolom. Eugenol je sestavni del nageljnovih žbic, ki mu prav tako, kakor hitozanu pripisujejo odlično protimikrobno aktivnost. Ker je eugenol tako rekoč netopen v vodi, je potrebna sinteza eugenola s hitozanom na način tvorbe graft-kopolimera. V raziskavi smo uporabili viskozo, kot predstavnico celuloznih vlaken zato, ker je celuloza biološko razgradljiv substrat ob hkratni dobri površinski aktivnosti, kar pomeni, da jo je v smislu protimikrobne obdelave možno relativno učinkovito funkcionalizirati. Razen uspešne sinteze kopolimera hitozan/eugenol je pomembna tudi temperatura obdelave/sušenja s kopolimerom obdelane viskoze, saj je s pravilno izbiro temperature možno zagotoviti pogoje za optimalno vezavo kopolimera na izbrani substrat. Za vrednotenje uspešnosti sinteze graft-kopolimera hitozan/eugenol smo izbrali FT-IR spektroskopijo, s katero smo semi-kvantitativno določili učinkovitost kopolimerizacije hitozana z eugenolom. Spektrofotometrično metodo Acid Orange VII smo izbrali kot metodo na osnovi katere smo določili delež dostopnih aminskih skupin. V raziskavo smo vključili še mikrobiološko testiranje po principu redukcije izbranih patogenih mikroorganizmov, kar je bilo izvedeno na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati obdelave viskoze z 1 % raztopino hitozana.
Ključne besede: hitozan, eugenol, funkcionalizacija, viskoza, FTIR spektroskopija, Acid Orange VII, protimikrobnost
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1881; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

44.
DOLOČANJE VSEBNOSTI SREBRA PRI VEZAVI IN SPROŠČANJU S CELULOZNIH NOSILCEV V FIZIOLOŠKO OKOLJE
Sabina Uran, 2012, diplomsko delo

Opis: Srebro je znano kot močan naravni antibiotik. Kot aktivna protimikrobna komponenta se je dobro uveljavilo tudi na področju izdelave medicinskih oblog za oskrbo ran. Namen diplomskega dela je bila vezava srebra na celulozni nosilec (viskozna koprena) in spremljanje njegovega sproščanja v fiziološko okolje. Z uporabo fiziološkega medija in primerne membrane smo skušali simulirati rano in se tako približati realnemu dogajanju na rani. Za sproščanje srebra z viskozne koprene smo kot in vitro sistem uporabili modificirano Franz-ovo difuzijsko celico. Sproščanje smo spremljali z merjenjem koncentracije srebra s pomočjo metode atomske absorpcijske spektroskopije. Uspešno nam je uspelo vezati srebro različnih koncentracij na viskozno kopreno. Iz rezultatov sproščanja pa sklepamo, da je prišlo do zamašitev por membrane v Franz-evi difuzijski celici, saj se je iz vzorcev z različnimi vezanimi koncentracijami srebra sprostil enak delež srebra.
Ključne besede: srebrovi nano-delci, vezava srebra, sproščanje srebra, protimikrobne lastnosti, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1439; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

45.
Crystal-structure and Mössbauer studies of Li[sub]1.746]Nd[sub]4.494FeO9[sub]9.493
Mihael Drofenik, Irena Ban, Darko Makovec, Darko Hanžel, Amalija Golobič, Ljubo Golič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: The ▫$Li_1.746Nd_4.494FeO_9.493$▫ (LNF) ternary phase, located in the ▫$Li_2O$▫-rich part of the ▫$Li_2O-Nd_2O_3-Fe_2O_3$▫ system, crystallizes with a cubic unit cell of dimension and the space group Im3m. Refinement on F resulted in R=1.9%. The structure is comprised of a network of corners, edges and faces sharing the coordination polyhedra of neodymium. In between this skeleton the regular octahedra of oxygen-coordinated iron and trigonal prisms of lithium are located. The Mössbauer spectra revealed the presence of ▫$Fe^3+$▫, ▫$Fe^4+$▫ and ▫$Fe^5+$▫ ions distributed on two symmetry-independent lattice positions.
Ključne besede: crystal structure, ternary compounds, single-crystal X-ray diffraction, Mössbauer spectroscopy, iron oxidation state, kristalna struktura, ternarne spojine, rentgenska difrakcija, Mössbauerjeva spektroskopija, rentgenska strukturna analiza
Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 1584; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

46.
47.
MIKROFLUIDNI NIZKOPRETOČNI FOTOMETER
Andrej Šmit, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izdelava mikrofluidnega nizkopretočnega fotometra za analizo kvalitete vode, kjer se meri pH, prisotnost aluminija, železa, svinca, amonijaka, itn.. V delu smo podrobno opisali izdelavo optičnega in mehanskega dela, elektronskih vezij, programa za mikrokrmilnik in osebni računalnik in priprave indikatorja, ki se obarva glede na pH vrednost. Merilnik smo na koncu preizkusili kot merilnik pH vrednosti. Podali smo tudi pogrešek merilnika.
Ključne besede: Mikrofluidika, fotometer, spektroskopija, absorpcija, transmisija, laserska dioda, fotodetektor, filter, pH, indikator
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 1815; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (3,25 MB)

48.
Primerjava strukturnih in magnetnih lastnosti kobaltovih(II) in nikljevih(II) acetatov z izbranimi N-donorskimi ligandi
Brina Dojer, 2012, doktorska disertacija

Opis: V pričujočem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih koordinacijskih spojin kobaltovega(II) in nikljevega(II) acetata z N-donorskimi ligandi. Med slednjimi sem uporabljala komercialne 2-, 3- in 4-aminopiridin (apy), piridin-2-karboksamid (pikolinamid) (pia), piridin-3-karboksamid (nikotinamid) (nia) in piridin-4-karboksamid (izonikotinamid) (isn). Za centralne ione sem izbrala kobaltove in nikljeve ione, saj je bila večina sintez že opravljena na podobnih sistemih z bakrovimi ioni. Sintez sem se lotila predvsem zaradi zanimanja, kako se spreminjajo strukturne, spektroskopske in magnetne lastnosti spojin, ki nastanejo, če centralnim ionom dodajamo ligande z enakimi substituentami in z različnim mestom vezave na aromatski obroč. Nove spojine sem sintetizirala s kobaltovim(II) acetatom di- in tetrahidratom ter nikljevim(II) acetatom tetrahidratom ter zgoraj naštetimi ligandi v različnih topilih (največkrat so bili uporabljeni metanol, voda, dimetilformamid in diklorometan). Slednja sem izbirala glede na topnost kemikalj v njih oziroma hitrost raztapljanja, želeno temperaturo reakcije, predhodnih poročil in topnosti produkta v samih topilih. Reakcije sem izvajala pri sobni temperaturi na mešalu, pod refluksom ali solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko analizo na monokristalu ter infrardečo spektroskopijo, poleg tega pa smo določali njihove magnetne lastnosti. Kot pomožno metodo smo uporabljali rentgensko praškovno difrakcijo. Nove spojine, ki sem jih uspela sintetizirati, so enojedrne: [Co(O2CCH3)2(2–apy)2], [Co(O2CCH3)2(4–apy)2(H2O)2], [Ni(O2CCH3)2(4–apy)2(H2O)2], [Co(nia)2(H2O)4](CH3COO)2• 2H2O, [Ni(O2CCH3)(pia)2•H2O](CH3COO)•2H2O, [Ni(O2CCH3)2(isn)2(H2O)]•C3H7NO, večjedrne: {[Co(O2CCH3)2(3–apy)2]•H2O}n in {[Ni(O2CCH3)2(3–apy)2]•H2O}n, uspela pa sem sintetizirati tudi dvojedrno spojino: [Co2(O2CCH3)4(isn)4]•2C3H7NO. Zelo zanimiva je spojina [Co(O2CCH3)2(2–apy)2]. Uspela sem namreč sintetizirat tri polimorfne modifikacije te spojine, monoklinsko, triklinsko in ortorombsko. Poleg tega sta zanimivi strukturi spojin kobaltovega(II) oziroma nikljevega(II) acetata s 3-aminopiridinom, saj tvorita enote [M(O2CCH3)2(3–apy)2] (M = Co ali Ni), ki so preko mostovnih 3-apy ligandov povezane v polimerne verige. Vsi kompleksi se v magnetnem polju obnašajo paramagnetno. Centralni ioni so dovolj narazen, da med njimi ne prihaja do interakcij. Rezultati meritev so pokazali tudi, da so izmerjeni magnetni momenti v skladu s teoretičnimi podatki za Co2+ in Ni2+. IR spektri kažejo razlike v –NH2 valenčnih nihanjih, nihanjih obročev in −COO− skupine.
Ključne besede: kobaltov(II) acetat tetrahidrat, nikljev(II) acetat tetrahidrat, aminopiridini, piridinkarboksamidi, rentgenska analiza na monokristalu, magnetne meritve, IR spektroskopija
Objavljeno: 20.04.2012; Ogledov: 2512; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

49.
Funkcionalizacija viskoze s hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino (BTCA)
Jasna Tompa, 2011, magistrsko delo

Opis: Viskozna vlakna spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken in predstavljajo zanimiv nosilni substrat za potrebe proti-mikrobnih obdelav. Ena izmed najbolj obetajočih proti-mikrobno delujočih spojin sodobnega časa je hitozan. V tej raziskavi smo viskozo za dosego njene proti-mikrobne učinkovitosti obdelali z hitozanom v kombinaciji z 1,2,3,4 butantetrakarboksilno kislino BTCA, ki predstavlja dober nadomestek za formaldehidne reagente, namenjene obdelavi za izboljšanje mečkavosti materialov iz celuloze. Poudarek raziskovalnega dela je bil usmerjen tudi v izvor temperature obdelave, saj smo predpostavili, da bi sušenje s pomočjo mikrovalov lahko ugodno vplivalo na bolj učinkovito zamreženje viskoze. Učinkovitost zamreženja viskoze smo ovrednotili z različnimi analiznimi metodami. S FT-IR spektroskopijo smo potrdili nastanek estrnih povezav med hidroksilnimi skupinami viskoze in karboksilnimi skupinami BTCA. Učinkovitost zamreženja se odraža tudi na spremembi mehanskih lastnosti, zato smo z merjenjem kota poravnave ter pretržne sile in raztezka proučili morebitno poslabšanje mehanskih lastnosti viskoze po zamreženju. Glede na mehanizem zamreženja je pomemben tudi delež dostopnih karboksilnih skupin BTCA, ki so po zamreženju prisotne v materialu. Zato smo za določanje le teh uporabili klasično indirektno metodo metilensko modro. Kot najpomembnejši kriterij naloge, v smislu protimikrobne učinkovitosti, smo izbrali delež dostopnih aminskih skupin. Tega smo ovrednotili s spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange VII in mikrobiološkim testiranjem. Rezultate smo nato primerjali z rezultati, dobljenimi na osnovi klasičnega načina obdelave po tako imenovanem postopku suhega zamreženja. Na ta način smo ocenili uspešnost obdelav, izpeljanem po enem in drugem postopku.
Ključne besede: Zamreženje, hitozan, 1, 2, 3, 4 – butantetrakarboksilna kislina (BTCA), viskoza, FT-IR spektroskopija, pretržna sila, pretržni raztezek, kot razgubanja, metilensko modro, Acid Orange VII.
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2606; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

50.
Funkcionalizacija vlaken s sinergistično formulacijo tenzid-polisaharid
Matej Bračič, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Številni postopki funkcionalizacije medicinskih tekstilij so človeku in okolju neprijazni. Zaradi tega, vse večje zdravstvene osveščenosti ljudi in številnega porasta različnih bolezni se povečuje zanimanje za postopke, kjer se uporabljajo okolju prijazni alternativni polisaharidi. Večina alternativnih polisaharidov ima za tovrstno uporabo pomanjkljivosti, kot je omejena inhibicija patogenih bakterij. Ideja magistrske naloge je v razvoju sinergistične formulacije med polisaharidom hialuronsko kislino z vlažilnim učinkom in novo, naravno kationsko površinsko aktivno snovjo MKM s protimikrobnimi lastnostmi, za premaz na viskozni tkanini. Za karakterizacijo sinergistične formulacije med MKM in hialuronsko kislino smo uporabili nevtralizacijske potenciometrične titracije, potenciometrične titracije z uporabo ionselektivne elektrode, občutljive za površinsko aktivne snovi, ter fluorimetrične titracije na osnovi pirena. Rezultati so pokazali, da so interakcije med obema nad kritično koncentracijo asociacije močno kooperativnega značaja. Izoterme stopnje vezanja pa kažejo na vezavo površinsko aktivnega sredstva na hialuronsko kislino v presežku. Karakterizacijo viskozne tkanine, funkcionalizirane s sinergistično formulacijo, smo izvedli z uporabo nevtralizacijskih potenciometričnih titracij, meritvijo stičnega kota s tenziometrijo in protimikrobnim testiranjem. Funkcionalizirana viskozna tkanina izkazuje pozitiven naboj zaradi prisotnosti MKM, kar se neposredno odraža v njeni izredni redukciji patogenih bakterij. Funkcionalizacija viskozne tkanine s sinergistično formulacijo med MKM in hialuronsko kislino je inovativna in primerna za uporabo v medicinske namene, predvsem na področju celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, viskoza, površinsko aktivne snovi, polisaharidi, hialuronska kislina, potenciometrične titracije, fluorimetrična spektroskopija, tenziometrija, stični kot, protimikrobno testiranje
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2283; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici