| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Bližje-infrardeča spektroskopija na standardni računalniški mobilni napravi za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven
Simon Jurič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Venepunkcija je eden izmed najbolj pogostih invazivnih posegov, ki ga opravlja medicinsko osebjo, v okviru katerega se lahko pojavi klinično stanje oteženega perifernega venskega dostopa. Ta za uspešnost odvzema venske krvi ali vstavitve venske kanile zahteva večkratne prepoznave primernih podkožnih ven in punkcije na perifernih delih telesa. Predlagane so bile številne izboljšave, ki bi zmanjšale število potrebnih punkcij (poskusov), med drugim vizualizacija oziroma prepoznava ven z uporabo bližnje-infrardeče spektroskopije kot najbolj perspektivna metoda, ki je že na voljo v obliki namenskih medicinskih naprav. Pomankljivosti zadnjih sta predvsem v njihovi ceni in omejeni mobilnosti. Porast uporabe in aplikativnost vse bolj napredne, zmogljive in cenovno dostopne mobilne tehnologije, mobilnih omrežij ter brezžičnih senzorjev sta v zadnjih letih vodila v številne inovacije na področju medicine in javnega zdravja ter posredno v razvoj novega področja, imenovanega m-zdravje. Doktorska disertacija obravnava problematiko učinkovitosti iskanja najboljših perifernih mest za odvzem venske krvi in predlaga izboljšavo v zasnovi nizkocenovnega modela za zaznavo in vizualizacijo podkožnih ven, ki temelji na bližnje-infrardeči spektroskopiji in ga je možno realizirati na standardni mobilni napravi. Disertacija povzema vse raziskovalne dejavnosti od zasnove modela, njegove realizacije v obliki prototipa, funkcionalne analize do ovrednotenja učinkovitosti na dveh praktičnih področjih uporabe. Predlagano aplikacijsko ogrodje in optimiziran model vizualizacije, ki temelji na iskanju in prepoznavi robov s pomočjo slikovnih filtrov razlike Gaussovih funkcij in Laplaceovi transformaciji Gaussovega filtra, omogočata brezstično vizualizacijo podkožnih ven na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android (različica vsaj 4.0). Rezultati ovrednotenja učinkovitosti in presoje sprejemljivosti prototipa (mVeinVision) kažejo potencialnost uporabe v izobraževanju in klinični praksi. Doktorska disertacija predstavlja znanstveno izhodišče za nadaljnje raziskave na področju nadgradnje trenutnega modela in njegove uporabe v praksi.
Ključne besede: mobilne aplikacije, bližnje-infrardeča spektroskopija, diagnostične naprave, izobraževanje, vrednotenje izvedljivosti, vrednotenje kakovosti, m-zdravje, venepunkcija, digitalna obdelava signalov
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1399; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (5,90 MB)

32.
Tkivna oksigenacija skeletne mišice pri kritično bolnih
Hugon Možina, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišče. Glavni namen srčno-žilnega sistema je pripeljati dovolj kisika za presnovne potrebe vsega telesa. Neuspeh je povezan z večjo smrtnostjo. Ocena oskrbe tkiv s kisikom je nujna pri zdravljenju kritično bolnih. V vsakdanji praksi pri kritično bolnih uporabljamo invazivne metode nadzora globalne oksigenacije tkiv (zasičenosti hemoglobina s kisikom v mešani venski krvi iz pljučne arterije – SvO2, zasičenosti hemoglobina s kisikom v v zgornji votli veni – ScvO2). Bližnja infrardeča spektroskopija (NIRS) je novejša neinvazivna metoda nadzora regionalne oksigenacije tkiva. Namen. Preveriti ujemanja meritev z bližnjo infrardečo spektroskopijo (NIRS) z meritvami globalne oksigenacije tkiv pri kritično bolnih s hudim srčnim popuščanjem in pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom. Vrsta raziskave. Prospektivna opazovalna raziskava Okolje. 15-posteljni internistični intenzivni oddelek v univerzitetni terciarni bolnišnici Bolniki in preiskovanci. V raziskavo smo vključili zaporedno sprejete bolnike s hudim srčnim popuščanjem (EF manj od 40%, zagozditveni tlak v pljučni arteriji > 18 mm Hg), pri katerih so se lečeči zdravniki odločili za vstavitev plavajočega katetra v pljučno arterijo (Swan-Ganzev kateter, n = 117). V kontrolni skupini je sodelovalo 15 zdravih prostovoljcev. Posredovanje. Ishemijo roke smo povzročili s hitrim avtomatskim napihnjenjem pnevmatske manšete, nameščene okoli nadlahti. Metode in glavni rezultati. Oksigenacijo v skeletni mišici palčeve kepe smo merili neinvazivno z NIRS, hkrati pa smo iz pljučne arterije odvzeli vzorce krvi za meritev SvO2. V drugem delu preiskave smo pri bolnikih s hudo sepso ali septičnim šokom merili hitrost zmanjševanja StO2 ob zažemu nadlahti, hkrati pa merili SvO2 in ScvO2. Naše meritve tkivne oksigenacije z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in hudo sepso (n =24) ali brez nje (n =41) po začetnem zdravljenju so pokazale večjo oksigenacijo skeletne mišice (StO2) pri bolnikih z dodatno sepso (90% proti 58%, p < 0.001). Ti bolniki so imeli večji StO2 tudi od zdravih prostovoljcev (90% proti 84%, p = 0.02). Skupini bolnikov se nista razlikovali hemodinamsko, niti po demografskih lastnostih ali stopnji obolelosti. Pri bolnikih brez sepse smo našli dobro korelacijo med StO2 in SvO2 in med StO2 in plazemskim laktatom. V tej skupini bolnikov so se dobro ujemale tudi spremembe StO2 in SvO2 v času, ugotovili pa smo, da StO2 precenjuje SvO2 z nagnjenostjo - 2.3% in natančnostjo 4.6%. Pri bolnikih z dodatno hudo sepso ni bilo najti ujemanja med StO2 in SvO2, niti med StO2 in laktatom. Zato smo v drugem delu raziskave primerjali SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in dodatno hudo sepso ali septičnim šokom (n = 52). Vrednosti SvO2 so statistično značilno korelirale s ScvO2 (r = 0.659, p = 0.001), Bland-Altmanova analiza pa je pokazala klinično pomembno razliko med obema spremenljivkama (ScvO2 in SvO2 povprečje 72 ± 8%, ScvO2 - SvO2 razlika 9.4 ± 7.5%). Velikost razlike med ScvO2 in SvO2 je korelirala z vrednostjo plazemskega laktata v arterijski krvi (r = 0.4, p = 0.003) in hitrostjo zmanjševanja StO2 v palčevi kepi (r = 0.651, P = 0.001). Zaključki. Rezultati raziskave kažejo, da bi meritve StO2 z NIRS v skeletni mišici palčeve kepe, lahko uporabili kot hitro neinvazivno in kontinuirano zamenjavo za invazivno merjeni SvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in ohranjeno tkivno porabo kisika (bolniki brez sepse). StO2 pa ni zanesljiva zamenjava za SvO2 pri septičnih bolnikih s hudim srčnim popuščanjem. Pri takih bolnikih bolj upočasnjeno zmanjševanje StO2 (upočasnjena tkivna poraba kisika) v skeletni mišici palčeve kepe po zažemu nadlakti, kaže na večje neujemanje SvO2 in ScvO2 pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem in sepso. Uporaba tega dinamičnega kazalca tako lahko prepreči napake pri zdravljenju.
Ključne besede: Bližnja infrardeča spektroskopija, skeletna mišica, zastojna ishemija, zasičenost s kisikom v mešani venski krvi, zasičenost s kisikom v zgornji votli veni, kritično bolni, huda sepsa, hudo srčno popuščanje, šok
Objavljeno: 16.07.2015; Ogledov: 2592; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

33.
34.
35.
36.
37.
Priprava in analiza filmov iz mešanice glukomanana in keratina iz piščančjega perja
Zala Urisk, 2014, magistrsko delo

Opis: Perutninsko perje predstavlja pomemben industrijski odpadek, ki vsakodnevno nastaja pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa. Zaradi tega potekajo številne raziskave možnosti njegove ponovne uporabe oziroma razvoja novih materialov in produktov iz perutninskega perja. Uporaba keratina iz perja za izdelavo funkcionalnih filmov je ena od pomembnejših smeri razvoja na tem področju, saj je zamenjava izdelkov, temelječih na petrokemičnih polimerih, z organskimi eden od osnovnih ciljev razvoja materialov v prihodnje. V magistrskem delu z naslovom »Priprava in analiza filmov iz mešanic glukomanana in keratina iz piščančjega perja« je bil namen preučiti možnosti uporabe keratina, pridobljenega iz piščančjega perja, v mešanicah z glukomananom za pripravo filmov, ki bi lahko predstavljali nosilce za različne protimikrobne aktivne substance, antibiotike, antioksidante, ipd. Pri pripravi filmov smo keratinu, ekstrahiranemu iz piščančjega perja, za izboljšanje fizikalnih lastnosti dodajali drug biopolimer z visokim povprečjem molskih mas, konjak glukomanan. S pomočjo analiznih metod, kot so optična mikroskopija, FTIR spektroskopija, določanje mehanskih lastnosti, analiza nabrekanja filmov v vodi in navzemanje vlage, določanje termičnih lastnosti ter določanje kontaktnega kota z vodo, smo ugotavljali, kakšne fizikalne in kemične lastnosti imajo pripravljeni filmi in kakšne so njihove možnosti za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da dodatek konjak glukomanana keratinu močno vpliva na mehanske lastnosti filmov, zaradi uvedbe velikega števila hidroksilnih skupin pa zviša adsorpcijo vlage.
Ključne besede: piščančje perje, keratin, glukomanan, funkcionalni filmi, kontaktni kot, FTIR spektroskopija, termogravimetrija
Objavljeno: 29.10.2014; Ogledov: 1470; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

38.
Določitev protimikrobnega učinka medicinskih tekstilij
Marko Munda, 2014, magistrsko delo

Opis: V nalogi bosta z vidika protimikrobnega učinka raziskana hitozan v raztopini, kot tudi celuloza funkcionalizirana s hitozanom. Hitozan poseduje protimikrobne lastnosti, kar pa zavisi od številnih dejavnikov, kot recimo števila protoniranih aminskih skupin, molske mase, topila, itd... Običajno protimikrobna sredstva preprečujejo celično delitev bakterij, poškodujejo celično steno ali vplivajo na prepustnost celične membrane, denaturirajo proteine, blokirajo aktivnost encimov in tako onemogočajo preživetje celic. Pri inhibiciji patogenih mikroorganizmov se sprošča intracelularni kationski kalij, njegova kvantitativna določitev pa omogoča spremljanje baktericidnega učinka protimikrobnih sredstev. Slednje je mogoče izkoristiti kot alternativno tehniko za določitev inhibicije mikroorganizmov v stiku s hitozanom oz. protimikrobno funkcionalizirano celulozo. Ker na področju testiranja vlaken obstaja dokaj velika vrzel je uspešna vzpostavitev konvencionalnih tehnik izredno dobrodošla. Cilj magistrske naloge je tako uporaba atomske emisijske spektrofotometrije in potenciometričnih titracij z kalijevo ion selektivno elektrodo za kvantitativno analizo intracelularnega kationskega kalija, nastalega pri degradaciji mikroorganizmov v stiku s protimikrobnimi materiali. Eden izmed pomembnejših ciljev je natančna pridobitev supernatanta z vsebnostjo intracelularnega kationskega kalija brez prisotnosti mikroorganizmov, za kar bo potrebno po interakciji specifičnega mikroorganizma z raztopino hitozana in celulozo funkcionalizirano z raztopino hitozana izvesti ultrafiltracijo. Slednje omogoča varno uporabo omenjenih tehnik za določitev protimikrobnega učinka uporabljenih materialov. Podana bo primerjava med protimikrobno učinkovitostjo (zaradi sproščenega kalija) raztopine hitozana in funkcionalizirano površino celuloze s hitozanom.
Ključne besede: celuloza, hitozan, Candida albicans, atomska emisijska spektroskopija, potenciometrične titracije s kalijevo ion-selektivno elektrodo.
Objavljeno: 06.05.2014; Ogledov: 1111; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

39.
Koordinacijske spojine cinkovih acetatov s piridinkarboksamidi
Tanja Radić, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil sinteza novih cinkovih koordinacijskih spojin iz cinkovega(II) acetata dihidrata in piridinkarboksamidov (izonikotinamid, nikotinamid in pikolinamid). Najprej smo sintetizirali cinkov(II) hidroksid, ki smo ga potem uporabili za sintezo cinkovega(II) acetata dihidrata. Izvajali smo reakcije med cinkovim(II) acetatom dihidratom in piridinkarboksamidi. Sintetizirane kristale smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo. Moje delo je bilo namenjeno sintezi in karakterizaciji novih koordinacijskih spojin.
Ključne besede: Cinkov(II) acetat dihidrat, koordinacijske spojine, piridinkarboksamidi (nikotinamid, izonikotinamid, pikolinamid), termogravimetrična analiza (TGA), rentgenska praškovna difrakcija (RPD), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR).
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 2064; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

40.
SISTEM ZA KARAKTERIZACIJO ORGANSKIH SOLARNIH CELIC NA OSNOVI FOTONAPETOSTNE SPEKTROSKOPIJE
Tomaž Hribernik, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na korake za izboljšanje sistema za karakterizacijo organskih solarnih celic na osnovi fotonapetostne spektroskopije. Sistem je uporabljen za merjenje prehodov fotonapetosti. Podano je teoretično ozadje s temeljnimi koncepti in principi za boljše razumevanje načrtovanja in delovanja merilnega sistema. Podan je pregled in opis bistvenih elementov sistema. Del naloge je posvečen razlagi programskega dela za nadzor in analizo. Poleg tega je napravljen pregled in interpretacija rezultatov eksperimentalnih podatkov. Nazadnje so predstavljene ugotovitve in ideje za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: fotonapetost, spektroskopija, organska solarna celica, solarna celica, LabVIEW, MATLAB
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 1027; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici