| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 95
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Hidroliza reaktivnih barvil pri barvanju lanu v odvisnosti od vrste procesa
Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Aleš Doliška, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Lanena vlakna (Linum ussitatissimum) spadajo v skupino naravnih celuloznih vlaken, njihova kakovost pa je odvisna od sorte lanu, postopkov ločevanja vlaken od drugih delov stebla, predobdelave, barvanja in postopkov plemenitenja. Kadar laneni izdelki zahtevajo vrhunske obstojnosti, uporabljamo za barvanje reaktivna barvila, ki jih odlikujejo razmeroma enostaven postopek barvanja, briljantni barvni toni ter zaradi nastanka kovalentnih vezi med vlaknom in barvilom tudi dobre mokre obstojnosti. Postopki predobdelave in beljenja lanenih vlaken vplivajo zaradi razgradnje primesi na hidrofilnost, hkrati pa tudi na fizikalno- kemijske in barvalne lastnosti vlaken. Kinetične in termodinamične zakonitosti procesa barvanja le-teh so odvisne tudi od kemijske strukture barvil, različnih tehnoloških postopkov in parametrov barvanja. Pogosto težavo pri barvanju z reaktivnimi barvili predstavlja močna obarvanost odpadnih barvalnih kopeli, kar je predvsem posledica hidrolize reaktivnih barvil med procesom barvanja. Zato smo se v raziskavi osredotočili na vpliv postopka barvanja (izčrpavanje in impregnacija) in reaktivnega sistema barvil na hidrolizo reaktivnih barvil pri barvanju lanene tkanine. Iz rezultatov dela izhaja, da je količina hidroliziranih in nevezanih barvil odvisna od vrste barvila, njegove kemijske strukture, velik pomen pa ima tudi primeren izbor postopka barvanja.
Ključne besede: lan, barvanje lanu, vinilsulfonska reaktivna barvila, bireaktivna barvila, hidroliza, spektroskopija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 415; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (405,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

22.
Nizkocenovni sistem za merjenje oksigenacije kožnih, podkožnih in možganskih tkiv s pomočjo bližnje infrardeče spektroskopije
Sašo Zemljič, 2017, magistrsko delo

Opis: Bližnja infrardeča spektroskopija omogoča neinvazivno spremljanje oksigenacije tkiv. Zaradi optičnih lastnosti človeškega tkiva in vsebovanih kromofor, je svetloba bližnje infrardeče regije posebej primerna za spremljanje koncentracij oksi- in deoksihemoglobina. V magistrskem delu zasnujemo in izdelamo sistem za opravljanje meritev stopenj oksigenacije s pomočjo bližnje infrardeče spektroskopije. Izdelana naprava sestoji iz optoelektronskega senzorja in krmilnega vezja. Optoelektronski senzor sestavljajo dvobarvna svetleča dioda, ki oddaja svetlobo z valovnima dolžinama 750 in 850 nm ter par različno oddaljenih fotodiod. Za analogno digitalno pretvorbo signalov optoelektronskega senzorja skrbi krmilno vezje, ki zajete signale pošilja na osebni računalnik, kjer jih dekomponiramo in izračunamo relativne spremembe stopnje oksigenacije. Delovanje izdelanega sistema smo preverili z večkratnimi meritvami somatske in cerebralne oksigenacije zdravega preiskovanca.
Ključne besede: bližnja infrardeča spektroskopija, merjenje oksigenacije, somatska oksigenacija, cerebralna oksigenacija
Objavljeno: 03.07.2017; Ogledov: 598; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (3,62 MB)

23.
Sinteza in karakterizacija nikljevih koordinacijskih spojin z izbranimi tiopiridinskimi ligandi
Katja Breznik, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila sinteza novih koordinacijskih spojin z nikljem. Pri tem je bil uporabljen nikljev acetat tetrahidrat in različni tiopiridinski ligandi. Opravljenih je bilo 36 sintez. Sinteze so bile v največji meri izvedene z mešanjem pri sobni temperaturi, v določenih primerih pa z refluktiranjem in solvotermalno pri povišani temperaturi in tlaku. Kot topili sta bila v večini primerov uporabljena metanol in N,N-dimetilformamid. Pogosto smo uporabili tudi ustrezno kombinacijo topil. Dobljeni sintezni produkti so bili karakterizirani z infrardečo spektroskopijo, rentgensko analizo na monokristalu in rentgensko praškovno difrakcijo. Dodatne informacije o strukturi in lastnostih spojin smo pridobili z magnetnimi meritvami in s termogravimetrično analizo. V okviru magistrskega dela je bila uspešno sintetizirana do sedaj še neznana koordinacijska spojina s kemijsko formulo: [Ni(O2CCH3)2(C7H6N2S)2]. Gre za enojedrno koordinacijsko spojino z nikljem, na katerega sta vezana dva enovezna liganda, molekuli 2-aminobenzotiazola in dva kelatno vezana acetatna liganda. Sinteza je bila izvedena z mešanjem pri sobni temperaturi, na zraku. Kot topilo je bil uporabljen metanol.
Ključne besede: koordinacijska spojina, nikelj, tiopiridinski ligandi, 2-aminobenzotiazol, Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija, termogravimetrična analiza, monokristalna analiza, rentgenska praškovna difrakcija, magnetizem
Objavljeno: 13.06.2017; Ogledov: 894; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,39 MB)

24.
Uporaba zeolitov in razvoj analiznih metod za spremljanje učinkovitosti čiščenja komunalnih odpadnih vod
Neja Hrovat, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo spremljali učinkovitost čiščenja komunalnih odpadnih vod z adsorpcijo na zeolite. Uporabili smo tri različne zeolite, dva naravna in enega sintetičnega, približno enakih granulacij in lastnosti. Kot tarčna onesnaževala smo obravnavali težke kovine treh različnih koncentracij. Adsorpcija je večinoma potekala na statičen način. Naredili smo tudi različne verzije adsorpcije z mešanimi kovinami in adsorpcijo z manjšimi frekvencami jemanja vzorcev. Prav tako smo izvedli desorpcijo z 0,1 M HCl. Za vpogled kinetike adsorpcije smo preizkusili tudi pretočni način adsorpcije. Koncentracijo kovin smo izmerili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo, vzorce zeolita pa karakterizirali z rentgenskim praškovnim difraktometrom. Uporabljeno metodo smo tudi delno validirali. Določili smo linearnost, natančnost, mejo določljivosti in mejo zaznavnosti. Po rezultatih sodeč je naša metoda ustrezna, saj daje natančne in ponovljive rezultate v izbranem delovnem območju. Pri vseh eksperimentih je viden trend nižanja koncentracije vseh onesnaževal. Največji padec se je povsod zgodil v prvi uri adsorpcije, vsi trije materiali pa so dosegli v povprečju od 70% do 90% retencijo. Prav tako so v povprečju retencije pri nižji koncentraciji boljše kot pri višji koncentraciji. Najboljše rezultate smo pri vseh koncentracijah dosegli pri Pb2+, sledita Zn2+ in Ni2+. Ugotovili smo, da Langmuirjeva izoterma bolje opiše eksperimentalne podatke kot Freundlichova.
Ključne besede: Adsorpcija, zeolit, težke kovine, atomska absorpcijska spektroskopija
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1111; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

25.
INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA POLIOKSIETILEN (40) IZOBUTIL ETER PRI POVIŠANI TEMPERATURI
Polona Rožman, 2016, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv inhibicije neionske površinsko aktivne snovi (PAS) polioksietilen (40) izobutil eter na feritno nerjavno jeklo X4Cr13 v 1,0 M raztopini žveplove (VI) kisline v temperaturnem območju od 30°C do 45°C s klasično potenciodinamsko metodo. Z merjenjem površinske napetosti smo določili kritično micelno koncentracijo (CMC). Adsorpcija PAS polioksietilen (40) izobutil eter sledi Flory-Huggins-ovi adsorpcijski izotermi, s pomočjo katere smo izračunali termodinamsko količino ΔGads. Korozijsko hitrost lahko povežemo z Arrheniusovo enačbo, iz katere smo izračunali aktivacijsko energijo in Arrheniusov parameter. Dobljene vrednosti aktivacijske energije za izbran sistem povedo, da se mehanizem adsorpcije spremeni, in sicer iz fizikalne adsorpcije v kemisorpcijo. To potrjuje prvotno naraščanje vrednosti aktivacijske energije s kasnejšim padanjem teh vrednosti. S pomočjo tehnike oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR) smo določili značilne skupine polioksietilena (40) izobutil etra na vzorcu, kateri je bil 24 h potopljen v raztopini.
Ključne besede: neionski surfaktant, žveplova (VI) kislina, nerjavno jeklo, adsorpcijska izoterma, kritična micelna koncentracija (CMC), infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR)
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1201; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

26.
Analiza razgradnih produktov po kemijskem recikliranju poliamida 66
Kaja Vrezner, 2016, diplomsko delo

Opis: Veliko izdelkov iz plastične mase danes konča na odlagališčih. Kemijsko recikliranje je postopek, s katerim se želimo temu izogniti. Poliamid 6.6 smo reciklirali s postopkom hidrolize v nevtralnem in bazičnem mediju. Kot rezultat kemijskega recikliranja poliamida 6.6 smo želeli dobiti monomerne enote čim višje čistosti, zato smo v posamezen eksperiment vnašali čim manj kemikalij. Rezultate depolimerizacije smo spremljali z IR, RAMAN in 1H NMR spektroskopijo, kakor tudi z DSC analizo. Beležili smo tudi pH tekočega ostanka in maso trdnega ostanka. Opravljene analize so potrdile, da nam je uspelo vlakno PA 6.6 razgraditi na manjše oligomerne in tudi monomerne enote.
Ključne besede: Poliamid 6.6, recikliranje, hidroliza, IR spektroskopija, Raman spektroskopija, DSC termična analiza.
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1053; Prenosov: 1

27.
Odstranjevanje bisfenola A iz vode z uporabo ciklodekstrinov
Janja Hočevar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučili možnosti odstranjevanja okoljskega onesnaževala bisfenola A iz raztopin. Za ta namen smo uporabili β-ciklodekstrin, ki lahko selektivno tvori vključitvene komplekse z mnogimi substancami. Za analizno metodo smo izbrali UV/VIS spektrofotometer, s katerim smo spremljali absorbanco pri valovni dolžini značilni za bisfenol A. V prvem sklopu smo se osredotočili na odstranjevanje bisfenola A z dodatki vodnih raztopin β-ciklodekstrina različnih koncentracij. V drugem delu smo β-ciklodekstrin vezali na netkan poliesterni material, ki smo ga dodajali v različnih količinah v raztopino bisfenola A. Rezultate analiznih meritev smo med seboj primerjali in prišli do zaključka, da se največ bisfenola A odstrani pri dodatku tekstilnega materiala z 12 % nanosom β-ciklodekstrina.
Ključne besede: Bisfenol A, motilci endokrinega sistema, β–ciklodekstrin, UV/VIS spektroskopija
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 1095; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

28.
Sinteza bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin z izoniazidom
Sabina Hrastar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se ukvarjala s sintezo in karakterizacijo novih bakrovih, kobaltovih in nikljevih koordinacijskih spojin. Za sintezo smo uporabili bakrov acetat monohidrat, kobaltov acetat tetrahidrat in nikljev acetata tetrahidrat ter ligand izoniazid. Izvedli smo sedemdeset sinteznih reakcij, pri čemer smo spreminjali različne parametre: čas sinteze, temperaturo, topilo (destilirana voda, metanol, etanol, aceton, acetonitril, tetrahidrofuran, diklorometan, N,N-dimetilformamid) in postopek sinteze (sobna temperatura, sinteza na refluksu in solvotermalna sinteza). Topilo smo izbrali glede na predhodno opravljen preizkus topnosti reagentov v posameznem topilu. Sintetizirane spojine smo karakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo, termogravimetrično analizo, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo in rentgensko strukturno analizo na monokristalu. Rezultati analiz so pokazali na nastanek štirih različni bakrovih, treh različnih kobaltovih in treh različnih nikljevih produktov. Za rentgensko strukturno analizo na monokristalu sta bila primerna bakrov in kobaltov produkt. Gre za kompleksa [Cu(INA)2(H2O)4] in [Co(INA)2(H2O)4], ki sta že znana.
Ključne besede: koordinacijske spojine, baker, kobalt, nikelj, izoniazid, rentgenska praškovna difrakcija (p-XRD), temogravimetrična analiza (TGA), Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija (FTIR), rentgenska strukturna analiza na monokristalu.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1135; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

29.
POSKUS NAPOVEDOVANJA BARVE IN TEKSTURE PRŠUTA Z BLIŽNJO INFRARDEČO SPEKTROSKOPIJO
Matej Štefanič, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi smo preučevali uspešnost napovedovanja barve in teksture pršuta z uporabo bližnje infrardeče (NIR) spektroskopije. Osredotočili smo se na uporabnost dveh različnih spektrometrov: laboratorijskega spektrometra (NIR Systems 6500) in prenosnega spektrometra s sondo (LABSPEC®5000). V raziskavo smo vključili 115 pršutov, pri katerih smo na dveh različnih mišicah izvedli referenčne meritve barve in teksture s kolorimetrom in teksturometrom. Na osnovi referenčnih vrednosti in NIR spektrov smo razvili in testirali kalibracijske modele. Poleg primerjave spektrometrov smo preizkušali tudi način priprave vzorca (mleti in intaktni), spektralno območje (vidni, NIR in celoten spekter) ter uporabo odvodov osnovnega spektra absorpcije (brez, prvi, drugi). Rezultate smo ovrednotili s pomočjo napake (seCV) in determinacijskega koeficienta (R2CV) navzkrižne validacije ter parametrom RPD (razmerje med standardnim odklonom referenčnih vrednosti in seCV). Na splošno smo boljšo točnost napovedovanja dosegli z uporabo laboratorijskega aparata v primerjavi s prenosnim. Uporaba mletih in intaktnih vzorcev ni povzročila bistvenih razlik v točnosti napovedovanja. Pri teksturnem testu SR smo uspeli precej natančno napovedati začetno (R2CV = 0,79, RPD = 2,2) in končno silo (R2CV = 0,76, RPD = 2,1) ter nekoliko slabši relaksacijski indeks (R2CV = 0,64, RPD=1,6). Pri teksturnem testu TPA smo dobili dobre rezultate za trdoto, gumijavost in žvečljivost (R2CV = 0,80–0,90, RPD = 2,0–3,0), nekoliko slabše pa za elastičnost in kohezivnost (R2CV = 0,55–0,75, RPD = 1,5-2,0), medtem ko adhezivnosti nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Pri napovedovanju barve smo srednje dobre rezultate dobili le za parameter L* (R2CV = 0,70, RPD = 1,8).
Ključne besede: pršut, NIR spektroskopija, tekstura, barva
Objavljeno: 02.11.2015; Ogledov: 1266; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

30.
Napovedovanje kemične sestave krme z NIR spektroskopijo
Alenka Štalekar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo preučevali uporabnost prenosnega NIR spektrometra za napovedovanje kemične sestave krme. V raziskavo smo vključili 244 vzorcev travnih silaž, mrve in zelene krme, v katerih smo z weendsko analizo določili vsebnost suhe snovi (SS), surovih beljakovin (SB), maščob (SM), vlaknine (SV) in pepela (SP) ter prostornino plinov (ki je pomembna za izračun energijske vrednosti krme). Dobljene kemične analize smo povezali s spektralnimi podatki. Pri razvijanju in validaciji modelov smo testirali vpliv območja valovnih dolžin, uporabe odvodov osnovnega spektra absorbcije ter načina validacije modelov. Kakovost modelov smo ovrednotili z determinacijskim koeficientom (R2CV) in napako navzkrižne validacije (seCV) ter parametrom RPD (razmerje med seCV in standardnim odklonom referenčnih vrednosti). V splošnem smo dobili boljšo kakovost modelov brez uporabe odvodov na celem in NIR spektru. Način validacije ni imel vpliva na rezultate. Zelo dobre rezultate smo dobili za SB (R2CV >0,90, RPD > 3,0) in SV (R2CV > 0,85, RPD>2,5) ter srednje dobre za SM, SP in prostornino plinov (R2CV = 0,65-0,75, RPD = 1,5-2,0). SS nismo uspeli zadovoljivo napovedati. Za primerjavo smo modele razvili še z laboratorijskim spektrometrom. Kakovost modelov pri laboratorijskem inštrumentu je bila večja kot pri prenosnem spektrometru. Razlog za to je delno v slabši natančnosti prenosnega inštrumenta (optična sonda in kabel) in delno v časovni razliki med izvedbo kemijske in spektralne analize pri prenosnem inštrumentu. Upoštevajoč slednje lahko zaključimo, da ima prenosni NIR spektrometer velik potencial za napovedovanje kemične sestave krme, vendar bi bilo za praktične namene potrebno napovedne modele pripraviti ponovno z novimi vzorci krme.
Ključne besede: NIR spektroskopija, krma, kemična sestava, prenosni spektrometer
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1364; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (770,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici