Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: ChatGPT je klepetalni robot, ki je z razvojem tehnologije, predvsem pa področja umetne inteligence, postal popularno orodje, ki nam lahko olajša marsikatero nalogo v našem vsakdanjem življenju. Hkrati pa je s svojo vsestransko uporabo in mnogimi možnostmi, ki jih ponuja uporabnikom, postal pomembno orodje tudi v poslovnem okolju, saj omogoča, da je delo opravljeno hitreje. ChatGPT svojo vrednost tako kaže na področjih kot so marketing in podpora strankam, ekonomija in finance, na področju kadrovanja in prava, vsekakor pa tudi v mnogih oblikah na področju informacijskih tehnologij. Namen pričujoče raziskave je bil ustvariti napovedni model, s katerim lahko čim bolje napovemo namero sprejemanja orodja ChatGPT in pa tudi njegovo uporabo v poslovnem okolju. Podatke smo pridobili s pomočjo 85 udeležencev, ki delajo na različnih področjih. S pomočjo regresijske analize smo ustvarili model, ki uspešno napoveduje namero sprejemanja orodja ChatGPT v poslovnem okolju na podlagi preprostosti uporabe in navad uporabnika. Prav tako pa smo ustvarili model, ki nadalje uspešno napoveduje tudi uporabo orodja ChatGPT v poslovnem okolju, na podlagi tehnične opremljenosti okolja in navad uporabnika. V navedenih primerih se ni izkazalo, da bi obstajali pomembni moderatorji. Raziskava ima z napovednima modeloma praktične implikacije za podjetja, ki bi želela med zaposlene vpeljati novo orodje, pa morda ni jasno, če je to smiselna naložba.
Ključne besede: UTAUT 2, ChatGPT, umetna inteligenca, poslovno okolje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: Sprejemanje novo uvedene IT/IS s strani uporabnikov je kritično za uspešno uporabo IT/IS. V splošnem je sprejetje opredeljeno kot pozitivno dojemanje IT/IS in posledično kot pozitivna odločitev posameznikov, da jih uporabljajo. Skupno vprašanje strokovnjakov in raziskovalcev je, zakaj ljudje nekatere nove IT/IS sprejmejo bolje od drugih. Zato smo se v prvem delu knjige najprej osredotočili na bibliometično analizo znanstvenih objav s področja sprejemanja IT/IS za digitalno transformacijo. Nadalje smo izpostavili razvoj ter delitev modelov in teorij sprejetja IT/IS. Na področju razumevanja človeških vidikov uporabe IT/IS obstajajo trije pristopi, vendar smo se omeji na modele sprejetja tehnologije. V znanstveni monografiji smo raziskali in predstavili najpomembnejše modele sprejetja IT/IS. V drugem delu znanstvene monografije smo se omejili na sprejemanje poslovnih informacijskih rešitev. Glede na kompleksnost rešitev ERP in stopnjo neuspešno uvedb le-teh je bilo v preteklosti izvedenih malo študij, ki bi obravnavale sprejetje tehnologije z vidika posameznih uporabnikov in ki vključujejo več dejavnikov, ki vplivajo uporabo. To je bil osnovni problem, na osnovi katerega smo pripravili in raziskali model sprejemanja poslovnih informacijskih rešitev (ERPAM), predstavljen v tretjem poglavju znanstvene monografije skupaj s pomembnejšimi ugotovitvami, do katerih smo prišli na osnovi več kot desetletnega raziskovanja tega področja.
Ključne besede: Difuzija IT/IS, modeli sprejetja tehnologije, model TAM, model UTAUT, poslovne informacijske rešitve, celovita informacijska rešitev (rešitev ERP), model sprejemanja rešitev ERP (ERPAM)
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 843; Prenosov: 74
Celotno besedilo (12,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so poznani kot poslovno orodje za trženje, prodajo in servisiranje strank. Razumevanje potreb strank in ponudba storitev z dodano vrednostjo sta temelja uspeha. Tudi v javnem sektorju so sistemi za upravljanje odnosov s strankami ključnega pomena za vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov s strankami. V primeru Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se sistem za upravljanje odnosov s strankami delodajalci razvija v okviru lastne ekipe. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri faktorji signifikantno vplivajo na sprejetost, uporabo in uspešnost informacijskega sistema. Rezultate raziskave bomo uporabili pri nadaljnjem razvoju sistema in posledično izboljšanju javnih storitev.
Ključne besede: sprejetost, uspešnost, CRM, UTAUT, javni sektor
Objavljeno v DKUM: 06.06.2017; Ogledov: 1178; Prenosov: 129
Celotno besedilo (4,03 MB)

Opis: Osrednja tema disertacije je sprejetost in uporaba e-storitev, pri čemer je bil glavni cilj disertacije opredelitev pomembnejših dejavnikov, ki signifikantno vplivajo na sprejetost in uporabo e-storitev. V doktorski disertaciji smo želeli na primeru specifične e-storitve empirično preizkusiti model, ki ga definira najsodobnejša teorija sprejetosti informacijskih tehnologij – združena teorija sprejetosti in uporabe tehnologij (Unified Theory of Acceptance and Use of Technology – UTAUT). Za primer specifične e-storitve smo želeli identificirati kontekstne faktorje, s katerimi bi dopolnili osnovni teoretični model UTAUT. V raziskavah smo se osredotočili predvsem na uporabniški vidik dojemanja uporabe e-storitev. V okviru disertacije smo želeli raziskati tudi, ali domena e-storitev vpliva na velikost in signifikantnost vplivov posameznih dejavnikov. Iskanja odgovorov na zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze smo se lotili na osnovi empiričnih pristopov k raziskovanju in oblikovanju novih znanj na področju sprejetosti in uporabe e-storitev. Iskanja empiričnih podatkov o velikosti in signifikantnosti vplivov posameznih faktorjev smo se lotili s sistematičnim pregledom literature. Za empirično primerjanje in statistično analizo velikosti vplivov po posameznih domenah e-storitev smo uporabili metodo meta-analize. Za specifični primer e-storitve smo izvedli kvantitativno-kvalitativno raziskavo s pomočjo spletne ankete, na osnovi katere smo poiskali pomembnejše konstrukte, ki vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti sistema za e-učenje. Na osnovi sistematičnega pregleda literature in kvalitativne raziskave smo definirali teoretični model, ki je temeljil na modelu UTAUT. Z izvedbo ankete smo pridobili empirične podatke, na podlagi katerih smo definiran teoretični model preverili. Teoretični model smo statistično analizirali in preizkusili s pomočjo metode strukturnih modelov – SEM (Structural Equation Modeling). Izvirni rezultat raziskav predstavlja model UTAUT, dopolnjen s faktorji, ki pomembno vplivajo na uporabnikovo dojemanje o uporabnosti in enostavnosti uporabe sistema za e-učenje. Med poglavitne ugotovitve disertacije štejemo tudi ugotovitev, da je stopnja vpliva posameznih faktorjev na sprejetost in uporabo e-storitev odvisna od domene e-storitev. Rezultati raziskav ponujajo nove možnosti za nadaljnje raziskovanje. Rezultati raziskav prav tako predstavljajo osnovo za izvirne rešitve, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju razlogov, zakaj uporabniki e-storitve uporabljajo ali zavračajo.
Ključne besede: e-storitve, sprejetost e-storitev, meta-analiza, model sprejetosti, UTAUT, anketa, modeli strukturnih enačb, SEM
Objavljeno v DKUM: 18.04.2011; Ogledov: 3779; Prenosov: 644
Celotno besedilo (11,69 MB)