| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kadri medobčinske nogometne zveze koper in spremembe v zadnjih desetih letih
Rene Piciga, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo raziskovali dogajanje v Medobčinski nogometni zvezi Koper. Glavni predmeti raziskave so bili nogometaši in trenerji. Želeli smo ugotoviti dejansko stanje v MNZ Koper: kakšne pogoje za treniranje imajo nogometaši, kakšni so vzroki za padec kakovosti obalnega nogometa v zadnjih 10-ih letih, kako pomembni sta licenca in nogometna izobrazba ter kateri dejavniki pri treniranju so za nogometaše bistveni. Raziskavo smo izpeljali z metodo anketiranja. Anketirali smo 3 različne nogometne selekcije in veliko različnih nogometnih trenerjev ter drugih nogometnih akterjev pod okriljem MNZ Koper. Rezultati so bili zelo zanimivi. Ugotovili smo, da so v MNZ Koper težava predvsem finančna sredstva in da MNZ Koper namenja premalo pomoči manjšim lokalnim klubom. Naši predlogi so, da se v prihodnje osredotočijo predvsem na ta dva elementa.
Ključne besede: nogomet, trener, sodnik, organizacija
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 164; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

2.
Sodna preiskava in smotrnost njene umeščenosti v kazenski postopek : magistrsko delo
Vida Bigec, 2022, magistrsko delo

Opis: Vprašanje prenove modela predhodnega postopka je bolj ali manj aktualno že vse od leta 2003, saj si je od takrat skoraj vsaka vlada prizadevala za odpravo sodne preiskave in uvedbo preiskave, ki bi potekala pod okriljem državnega tožilca, t. i. tožilske preiskave. Navedenim težnjam po ukinitvi sodne preiskave je botrovala vse večja želja po uvedbi učinkovitejšega in hitrejšega kazenskega postopka. Z ukinitvijo sodne preiskave in instituta preiskovalnega sodnika bi sledili večini evropskih držav, ki so model sodne preiskave zamenjale za preiskavo, katere dominus litis je državni tožilec. Trenutni sodni zaostanki in dolgotrajne sodne preiskave v postopkih gospodarskega kriminala so gotovo rdeča luč, ki opozarja, da so določene spremembe potrebne. Kar se zdi pri tehtanju glede ohranitve sodne preiskave pomembno, je predvsem razjasnitev pojma !učinkovitost! v zvezi s predhodnim postopkom in dognanje kako doseči učinkovit postopek. Če sploh kako. Dva odmevnejša predloga Zakona o kazenskem postopku, ki sta želela uvesti tožilsko preiskavo in korenito reformirati kazensko proceduro, sta naletela na neodobravanje pravne stroke. Glede na navedeno je zaenkrat primerneje predhodni postopek spreminjati postopoma in sistematično, kot pa popolnoma menjati model postopka. Ukinitev sodne preiskave namreč ni nobeno jamstvo za učinkovitejši, predvsem pa krajši postopek saj se zaenkrat zdi skoraj nemogoče pričakovati, da bi si organi pregona prizadevali za objektivno raziskanje vseh okoliščin kaznivega dejanja, kar bi znalo znatno vplivati na močno podrejen položaj osumljenca v kazenskem postopku.
Ključne besede: sodna preiskava, fakultativna sodna preiskava, tožilska preiskava, kazenski postopek, učinkovitost kazenskega postopka, preiskovalni sodnik, reforme sodne preiskave
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

3.
Umetna inteligenca na sodiščih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Klavdija Erzar, 2021, diplomsko delo

Opis: Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.
Ključne besede: diplomske naloge, umetna inteligenca, sodišče, sodnik, postopek, sistem, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (848,62 KB)

4.
Predkazenski postopek danes in jutri : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tara Grašič, 2020, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek v Sloveniji je razdeljen na dva dela, predhodni in kazenski postopek, pri čemer se predhodni postopek še naprej deli na dve fazi in sicer na neformalni predkazenski postopek in formalno sodno preiskavo. Trije glavni subjekti predkazenskega postopka so policija, državni tožilec in preiskovalni sodnik. Policija v vlogi organa odkrivanja pridobiva informacije, ki služijo kot podlaga za odločitev državnega tožilca o tem, ali bo uvedel kazenski pregon ali ne. Državni tožilec ima vlogo organa pregona in kot dominus litis predkazenskega postopka nadzoruje celoten postopek in skrbi za njegovo delovanje. Predkazenski sodnik ima v tem delu postopka dvojno vlogo in sicer opravlja preiskovalno in garantno funkcijo, ki pa si med seboj nasprotujeta. Predkazenski postopek v osnovi opredeljuje Zakon o kazenskem postopku, njegovi posamezni deli pa so porazdeljeni tudi po drugih zakonskih in podzakonskih aktih, pri čemer noben ne ponuja njegove zaokrožene opredelitve. Skozi zgodovino je predkazenski postopek doživel kar nekaj sprememb, ki so vanj vnesle številna nasprotja in danes onemogočajo njegovo učinkovitost. V ureditvi predkazenskega postopka tako najdemo številne pomanjkljivosti, pri čemer se največje kažejo v formalnih in neformalnih policijskih pooblastilih, medsebojnih razmerjih treh glavnih subjektov, neracionalni porazdelitvi postopka in pomanjkljivi opredelitvi celotnega predkazenskega postopka. V diplomski nalogi smo pregledali in se kritično opredelili do današnjega predkazenskega postopka ter izpostavili njegove najbolj kritične točke. Skušali smo tudi odpraviti njegove pomanjkljivosti in prikazati predkazenski postopek v prihodnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, Zakon o kazenskem postopku
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 1027; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

5.
Sodna ali tožilska preiskava? : magistrsko delo
Mojca Lešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Ključne besede: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2019; Ogledov: 2233; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (674,00 KB)

6.
Policijsko-tožilska preiskava : diplomsko delo
Ana Zidanšek, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen potek policijsko-tožilske preiskave. Ta preiskava poteka v predkazenskem postopku in vključuje delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika. Predkazenski postopek temelji na delu policije in državnega tožilca. Policija je tista, ki je največkrat prva seznanjena s storitvijo kaznivega dejanja in mora ukreniti vse potrebno, da zavaruje sledi, odkrije storilca kaznivega dejanja ter doseže najvišjo stopnjo dokaznega standarda, ki omogoča kazenski postopek. Državni tožilec ali z drugimi besedami gospodar postopka usmerja in daje navodila policiji, ki mora zbrati dovolj dokazov, s katerimi državni tožilec ob koncu predkazenskega postopka odloča, kaj bo storil s kazensko ovadbo oziroma če bo nadaljeval kazenski pregon. Da so dokazi zbrani na zakonit način in da ni prišlo do kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin, skrbi preiskovalni sodnik. Zadolžen je za odrejanje preiskovalnih ukrepov in prikritih preiskovalnih ukrepov, ki hujše posegajo v temeljne človekove pravice in svoboščine, odloča pa tudi o priporu. Zakonska podlaga za delo policije, državnega tožilca in preiskovalnega sodnika je Zakon o kazenskem postopku, ki prinaša kar nekaj težav pri njihovem delu. Spremembe, ki bi jih prinesla nova zakonodaja, pa so prav tako zaskrbljujoče, saj bi postopoma ukinila funkcijo preiskovalnega sodnika in njegova pooblastila prenesla na državnega tožilca in policijo. Težave pri teh spremembah predstavljajo pravice oseb v postopkih, saj bi dejanja, za katera je bil zadolžen in postavljen poseben organ, prenesli na policijo in državnega tožilca, ki imata glavno nalogo odkriti in preganjati storilce kaznivih dejanj. Spremembe zakona so dobrodošle, vendar ne smemo pozabiti na osebne pravice oseb v predkazenskem in kazenskem postopku.
Ključne besede: diplomske naloge, predkazenski postopek, policija, državni tožilec, preiskovalni sodnik, policijske preiskave
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1857; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (452,09 KB)

7.
Psihološki vplivi na sodniške odločitve v kazenskem postopku
Maja Žarković, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Ključne besede: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1530; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Dokazni postopek, primerjalnopravna ureditev kazenskega postopka Združenih držav Amerike in Republike Slovenije
Maja Šeruga, 2017, magistrsko delo

Opis: Dokazni postopek kot ena izmed faz kazenskega postopka je njegov pomemben del, saj so predstavljeni dokazi oziroma dokazna sredstva podlaga za kasnejšo odločitev v konkretni kazenski zadevi. Gre za psihološki proces, ki se giblje med določenimi stopnjami verjetnosti ter katerega namen je dognanje resnice. Resnico o obstoju pomembnega dejstva pa lahko pridobimo iz dokaznih sredstev. Namen dokaznega postopka je ugotovitev pravno pomembnih dejstev za zakonito sodbo. V kontinentalnih pravnih redih velja sodnik kot aktivni in pasivni subjekt postopka, kjer priskrbuje dokaze po uradni dolžnosti, medtem ko v anglo-ameriških sistemih te pristojnosti zbiranja dokazov ne poznajo. Preko zagovora in zaslišanja obdolženca, prič, izvedencev in listin pridemo do ugotovitve obstoja dejstev, ki kasneje služijo kot podlaga za odločitev sodišča. Vendar vsak dokaz tudi ni zakonito pridobljen, moramo se zavedati dejstva, da če sodišče želi priti do zakonite odločbe, jo mora pridobiti na podlagi zakonito pridobljenih dokazov. Torej nezakoniti dokazi ne smejo biti podlaga za odločanje o kazenski odgovornosti obdolženca. Ti nezakoniti dokazi so predmet ekskluzije ali izločitve dokaza iz kazenskega postopka, saj sodišče ne sme uporabiti zoper obdolženca neustavno ali nezakonito pridobljenih dokazov. Vendar vsako pravilo pozna določene izjeme, ki jih je razvila predvsem ameriška sodna praksa in jih kontinentalni pravni sistemi ne poznajo. Kadar pa do ekskluzije dokazov ne pride pravočasno, obstaja določena nevarnost psihološke okužbe sodišča z nezakonitimi dokazi in nevarnost odločanja o zadevi na podlagi teh nedovoljenih dokazov. Zato bo v nalogi predstavljen slovenski sistem, kot predstavnik kontinentalne skupine sistemov, in ameriški sistem, na podlagi teh dveh bodo podane razlike med enim in drugim. Čeprav v obeh sistemih prihaja do sodbe, še ne pomeni, da je sam potek postopka, kako je prišlo do te odločitve, enak v obeh sistemih.
Ključne besede: dokazni postopek, ekskluzija dokazov, nezakoniti dokazi, psihološka okužba, doktrina sadežev zastrupljenega drevesa, sodnik, Združene države Amerike, porota, argumentacija sodbe.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1741; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
PREDHODNI POSTOPEK PO ZAKONU O KAZENSKEM POSTOPKU V ZVEZI Z NAČELOM AKUZATORNOSTI
Miha Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Ključne besede: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 2277; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (955,49 KB)

10.
ORMOŠKE MESTNE PRAVICE
Simon Zore, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem opisal ormoške mestne pravice od njihove podelitve leta 1331 naprej. Ormožu sta jih podelila Herdegen Ptujski in brat Friderik, s čimer so dobili Ormožani vse pravice, kot so jih imeli do tedaj ptujski meščani. Listina je Ormožu omogočila zgraditev lastne samouprave, Ormožani pa so postali osebno svobodni in prosti podložništva, vezani na mestno pravo. Posebnega pomena je listina o podelitvi pravice do dveh letnih sejmov, ob vsakotedenskih tržnih dnevih. Kljub vztrajnemu vzponu mesta do zapisa ormoškega statuta ni prišlo, zaradi česar so se v Ormožu uporabljale določbe ptujskega statuta. Vendar pa je Ormož za razliko od Ptuja skozi ves srednji vek ostal patrimonialno mesto, v privatni lastni vsakokratnega lastnika ormoškega gradu in tako ves čas odvisen od njegove usode, samovolje ter razlage mestnih pravic. To je privedlo do številnih sporov, saj so si ormoški gospodje mestne pravice, v kolikor so jih sploh hoteli priznati, razlagali bistveno ožje, kot to določa ptujski statut. Ohranjene poravnave nam dajejo nazorno sliko o najbolj spornih pravicah – pravici do volitev sodnika, pravici do oprostitve plačila mitnine, pravici do pomirja. A ormoški meščani se kot skrbni varuhi trdo prigaranih srednjeveških pravic le-tem niso bili pripravljeni odpovedati. Branili so jih vse do 19. stoletja, čeprav so bile po 500 letih od podelitve že povsem zastarele in času neprimerne.
Ključne besede: mesto, statut, mestne pravice, meščani, samouprava, mestni gospod, mestni sodnik, sejemski mir
Objavljeno v DKUM: 17.12.2014; Ogledov: 2288; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

Iskanje izvedeno v 1.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici