Search the digital library catalog

Abstract: V zaključnem delu smo raziskovali dogajanje v Medobčinski nogometni zvezi Koper. Glavni predmeti raziskave so bili nogometaši in trenerji. Želeli smo ugotoviti dejansko stanje v MNZ Koper: kakšne pogoje za treniranje imajo nogometaši, kakšni so vzroki za padec kakovosti obalnega nogometa v zadnjih 10-ih letih, kako pomembni sta licenca in nogometna izobrazba ter kateri dejavniki pri treniranju so za nogometaše bistveni. Raziskavo smo izpeljali z metodo anketiranja. Anketirali smo 3 različne nogometne selekcije in veliko različnih nogometnih trenerjev ter drugih nogometnih akterjev pod okriljem MNZ Koper. Rezultati so bili zelo zanimivi. Ugotovili smo, da so v MNZ Koper težava predvsem finančna sredstva in da MNZ Koper namenja premalo pomoči manjšim lokalnim klubom. Naši predlogi so, da se v prihodnje osredotočijo predvsem na ta dva elementa.
Keywords: nogomet, trener, sodnik, organizacija
Published in DKUM: 16.04.2024; Views: 253; Downloads: 19
Full text (1,81 MB)

Abstract: Živimo v obdobju, ko se tehnologija iz dneva v dan hitro razvija. Posledično je umetna inteligenca eno od glavnih orodij človeštva, ki ljudem izboljšuje kakovost življenja. Pojem umetne inteligence je največkrat mišljen v kontekstu strojnega posnemanja človeškega obnašanja in razmišljanja. Njena vpeljava v pravni sektor, natančneje v sodni sistem, pa je vse bolj kot preproste narave. Kljub temu da uporaba umetne inteligence s seboj prinese vprašanja glede etičnih načel in človekovih pravic, si kar nekaj držav zelo prizadeva za njeno vpeljavo v pravosodni sistem. Med njimi so Kitajska in Združene države Amerike, ki v tehnološkem razvoju močno prednjačijo pred ostalimi. Za razliko od njiju so drugod po svetu v Evropi, Rusiji in Avstraliji do uporabe naprednih tehnologij na sodiščih zelo kritični. Lahko bi rekli, da želijo postopoma in natančno izdelati zakonodajo, ki bo ščitila človeka in skrbela, da mu ne bodo kršene njegove temeljne pravice. Z uporabo umetne inteligence se namerava razbremeniti sodni sistem in izboljšati njegovo učinkovitost. Ugotovili smo, da uporaba orodij umetne inteligence skrajša sodne postopke in posledično se zmanjšajo tudi stroški obravnave. Nazadnje smo v diplomski nalogi opredelili prihodnost sodniškega poklica. Ugotovili smo, da v časovnem okviru desetih let še ne bo prišlo do uporabe robotskih oziroma e-sodnikov, saj do danes še nismo uspeli razviti sistemov, ki bi pri svojih odločitvah lahko upoštevali večje število okoliščin, kot jih je pri odločanju sposoben človek. Ne glede na to, da trenutno v razvoju in uporabi prednjačijo Združene države Amerike, menimo, da je Kitajska na zelo dobri poti, da jo v roku nekaj let prehiti. Kitajska bi lahko bila celo prva država, ki bi vzpostavila sistem, v katerem imajo pomembno vlogo robotski sodniki.
Keywords: diplomske naloge, umetna inteligenca, sodišče, sodnik, postopek, sistem, zakonodaja
Published in DKUM: 19.10.2021; Views: 1184; Downloads: 192
Full text (848,62 KB)

Abstract: Vprašanje izbire med sodno preiskavo in preiskavo pod vodstvom državnih tožilcev je že leta predmet različnih razprav. Model kazenskega postopka, ki bi bil (bolj) adversaren in ki ne bi poznal instituta preiskovalnega sodnika, načela materialne resnice in instrukcijske maksime naj bi namreč bil učinkovitejši, pri čemer pa še zmeraj ni jasno, kaj naj bi učinkovitost v tem smislu sploh pomenila in v kakšnem smislu zdajšnji model postopka naj ne bi bil učinkovit. Kar se zdi v zvezi z vprašanjem pri izbiri sodne ali tožilske preiskave pomembno, je predvsem to, da bi bilo najprej treba razjasniti sam pojem "učinkovitost" v zvezi s kazenskim postopkom in določiti, v kakšnem smislu bi moral biti kazenski postopek učinkovit. Šele na podlagi tega je mogoče sploh ugotavljati, ali ima postopek kakšne pomanjkljivosti in presoditi, ali je postopek učinkovit ali ne. Če bi se izkazalo, da postopek ni učinkovit, pa bi bilo treba ugotoviti, kakšen bi moral biti, da bi veljal za učinkovitega - ali bi torej moral biti postopek popolnoma adversaren in bi tako bilo treba zamenjati zdajšnji mešani model postopka za adversarnega ali pa so potrebne le določene spremembe oziroma prilagoditve. Za zdaj se tako zdi primerneje lotiti se težav sistematično, po korakih oziroma bolje rečeno, po posameznih ožjih sklopih oziroma fazah, kot pa popolnoma zamenjati model postopka in v postopek uvesti tožilsko preiskavo. Tožilska preiskava bi namreč pomenila, da bi od posameznega državnega tožilca zahtevali, da hkrati deluje v kar treh različnih vlogah - da se vede kot državni organ; da je aktivna stranka v postopku in da deluje kot preiskovalec skupaj s policijo. Težave v zvezi z uvedbo tožilske preiskave na način, kot je ta bila zamišljena v nekaterih osnutkih in predlogih sprememb kazensko-procesne zakonodaje - bodisi tako, da bi obstajala zgolj tožilska preiskava ali pa na način, da bi sodna preiskava sicer še vedno obstajala, ampak le kot subsidiarna in fakultativna faza predhodnega postopka - pa so se pokazale tudi v nejasno določenem začetku kazenskega postopka in posledično v nedoločenosti njegovega proceduralnega predmeta, v neenakih možnostih izvedbe preiskave obrambe, predvsem pa je iz pripravljalnih gradiv izhajal močno otežen oziroma celo močno podrejen položaj obdolženega v postopku v primerjavi z državnim tožilcem.
Keywords: Adversarnost, načelo materialne resnice, učinkovitost, predkazenski postopek, preiskava, preiskovalni sodnik, dokazni standardi, novela ZKP-N, obvezna obramba.
Published in DKUM: 10.07.2019; Views: 2390; Downloads: 415
Full text (674,00 KB)

Abstract: Odločitve sodnikov v kazenskem postopku lahko pomembno vplivajo na življenje posameznika. Zakon sodniku postavi določene meje, vendar mu hkrati hote ali nehote prepusti tudi določeno svobodo pri izbiri med možnimi odločitvami. Kljub zakonski ureditvi sodnega odločanja in visoki strokovni usposobljenosti sodnikov pa prihaja do nekonsistentnih in nepravičnih sodnih odločitev. Odločanje je namreč človeški proces, v katerem pridejo do izraza vse človeške mentalne, duhovne in socialne lastnosti. Poleg situacijskih in vrednostnih okvirjev odločanja h kontekstu odločanja sodijo tudi psihološki in socialni dejavniki odločanja, npr. utrujenost, čustvena vznemirjenost, pričakovanja in želje izkušnje in znanje, spol, starost, etična in slojna pripadnost. Visoka kompleksnost odločanja pomeni, da so napake v presojah odločanja skoraj neizogibne. Pravzaprav se lahko čudimo, kako to, da kljub takšni kompleksnosti kontekstov odločanja, sodniki praviloma ne delajo velikih napak oz. dosegajo svoje cilje. Sodniki so tako kot ostali ljudje podvrženi različnim kognitivnim in socialnim dejavnikom, katerih delovanje je po večini nezavedno. Odločajo kot celostna bitja, z »dušo in telesom«, s čustvi in razumom, kot člani družbenih celot in ne le kot posamezniki, in prav tako ne kot neka vrsta avtomati ali računalniki. Vpliva teh dejavnikov se ne da izkoreniniti, lahko pa zmanjšamo njihov učinek na sodne odločitve z opozarjanjem na njihov obstoj in z izobraževanjem sodnikov o njihovem delovanju.
Keywords: sodnik, kazenski postopek, odločanje, psihološki vpliv, socialna psihologija, čustva, predsodki, zakonodaja
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1613; Downloads: 246
Full text (1,01 MB)

Abstract: Kazenski postopek je mogoče poimenovati kot pravno urejen proces izpodbijanja domneve nedolžnosti, ki se skozi faze postopka izpodbija glede na vsak dokaz, ki ga predloži tožilstvo. Zaradi uvajanja adversarnosti postopka in prevalitve dokaznega bremena na stranke, bi se sodišče izognilo velikim težavam pravno-organizacijske narave, kot je udeležba prič in izvajanje drugih dokazov, saj bi imele stranke večji interes na pravilnem izvajanju potrebnih dokazov. Faza preiskave je pomemben del predhodnega postopka in pripomore k lažjemu zavarovanju dokazov pomembnih v postopku. Preiskovalni sodnik se mora opredeliti kot garant postopka. Preiskovalni sodnik na predlog strank odredi pridobitev tistih dokazov, ki pomenijo zelo globok poseg v osebnostno sfero obdolženca, kot je v skladu z Zakonom o kazenskem postopku. Preiskovalni sodnik presoja pomembnost dokaza za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z intenzivnostjo omejevalnega ukrepa. Kljub temu se zdi, da je na načelni ravni zahteva po kontradiktornosti v kazenskem postopku na splošno sprejeta. Vendar si moramo kontradiktornost predstavljati bistveno več kakor zgolj postopkovno pravilo; je način razmišljanja, je prehod od pojmovanja kazenskega postopka kot uradovanja države k temu, da je predhodni postopek urejen kot spor med strankama. Inkvizitorno načelo je pogosto predmet kritike, saj ta onemogoča objektivnost sodišča v postopku preiskave. Problem preiskave se je v teoriji osredotočil na preiskovalnega sodnika in njegovi nasprotujoči si vlogi aktivnega preiskovalca ter pasivnega garanta v postopku. Vendar pa se glede preiskave pojavlja tudi vprašanje smiselnosti, zaradi nepotrebnega večkratnega izvajanja dokaznega postopka. Policijski predkazenski postopek, preizkus obtožnega akta in tudi sodna preiskava skupaj sestavljajo predhodni postopek. Faza preiskave služi predvsem sodnemu fiksiranju dokazov, ki jih je pred tem na neformalen način zbrala že policija. Tožilec bi moral biti v celoti odgovoren za uspeh preiskovanja kaznivega dejanja, on bi moral izključno skrbeti ob pomoči organov pregona, da bo na sodišču zadoščeno standardom dokaznega bremena. Kot dominuslitis predhodnega postopka bi se državni tožilec moral otresti svoje psihološke navezanosti na pomoč preiskovalnega sodnika. V predhodnem postopku, kot v tisti fazi postopka, ki je z vidika človekovih pravic najbolj kritična, bi morala zakonodaja predvsem okrepiti garantno funkcijo sodišča, ki bi zagotovila nepristranski nadzor nad zakonitostjo dela organov pregona in bi v izjemnih primerih s svojimi pristojnostmi zavarovalo dokaze, ki jih na glavni obravnavi ne bi mogli ponoviti.
Keywords: adversarni postopek, predhodni postopek, postopek preiskave, preiskovalni sodnik, državni tožilec
Published in DKUM: 16.05.2016; Views: 2377; Downloads: 238
Full text (955,49 KB)