| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Ključne besede: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Objavljeno: 19.03.2010; Ogledov: 2485; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
3.
NUJNI POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA KOT SREDSTVO ZA KREPITEV SODNEGA VARSTVA NA PODROČJIH OBMOČJA SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE
Barbara Markežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive, prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov, vi posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo, ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka. Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode, varnosti in pravice.
Ključne besede: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo.
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 2171; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (561,84 KB)

4.
5.
OBMOČJE SVOBODE , VARNOSTI IN PRAVICE PO LIZBONSKI POGODBI
Tamara Karba, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava območje svobode, varnosti in pravice po Lizbonski pogodbi. Območje svobode, varnosti in pravice (v nadaljevanju območje) je območje znotraj meja Evropske unije (v nadaljevanju EU), ki je opredeljeno kot območje brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede nadzora na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. Območje vsebuje štiri politike in sicer: politiko mejne kontrole, priseljevanja in azila, politiko pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politiko pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in politiko policijskega sodelovanja. Zamisel o takšnem območju se je pojavila v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in od takrat pridobiva na pomembnosti. Tudi z Lizbonsko pogodbo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2009, je bilo tako, saj Lizbonska pogodba glede območja prinaša številne spremembe, ki bodo še okrepile vlogo območja. Lizbonska pogodba uvaja enotne pravne akte za vsa področja delovanja EU, tudi za območje. Vsa zakonodaja glede območja bo lahko tudi predmet presoje sodišča EU. Izboljšana je tudi demokratična kontrola območja z okrepljeno vlogo nacionalnih parlamentov. Lizbonska pogodba predvideva tudi možnost ustanovitve Evropskega javnega tožilstva s preoblikovanjem Eurojusta. Avtorica zaključuje, da je Lizbonska pogodba večino določb glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja podvrgla načelu kvalificirane večine in soodločanja, kar omogoča hitrejše sprejemanje zakonodaje EU na tem področju. Kljub temu pa ni mogoče v celoti predvideti učinkov, ki jih bodo te spremembe prinesle in zelo verjetno je, da bo potrebnih še veliko sprememb, da bo območje vzpostavljeno v celoti.
Ključne besede: Območje svobode, varnosti in pravice, Lizbonska pogodba, politika mejne kontrole, priseljevanja in azila, politika pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, politika pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, politika policijskega sodelovanja.
Objavljeno: 07.03.2011; Ogledov: 1850; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (521,03 KB)

6.
Pripor - omejitev človekove svobode : diplomsko delo
Saša Strnad, 2011, diplomsko delo/naloga

Ključne besede: pripor, priporniki, človekove pravice, temeljne svoboščine, omejitev svobode, diplomske naloge
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1776; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (645,89 KB)

7.
ZASNOVA HIŠE UMETNOSTI NA TRGU SVOBODE
Kenan Jašarević, 2011, diplomsko delo

Opis: Leta 2012 bo mesto Maribor nosilec laskavega naziva Evropska prestolnica kulture. Sam projekt je kulturno zelo pester ter pokriva veliko različnih kulturnih tipov. Eden izmed njih je tudi umetnost. Za razstavljanje in predstavljanje umetnosti je potrebna primerna infrastruktura, ki pa je mesto trenutno ne premore. Zato smo v diplomskem delu razvijali projekt, ki se imenuje Hiša umetnosti na Trgu svobode. Diplomsko delo vsebuje in analizira sam projekt EPK, analiziranje in zgodovinski razvoj ožjega območja obdelave ter zasnovo primerne hiše umetnosti po vzoru uspešnih projektov iz tujine.
Ključne besede: arhitektura, Hiša umetnosti, Trg svobode, Maribor 2012 Evropska prestolnica kulture
Objavljeno: 04.11.2011; Ogledov: 1815; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (90,87 MB)

8.
9.
MARIBOR EPK 2012: HIŠA KULTURE NA TRGU SVOBODE
ERIK VODENIK, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je idejna arhitekturna zasnova objekta hiša kulture in njegova umestitev v prostor Trga svobode v Mariboru. Bistvo diplomske naloge je torej v predstavitvi idejne arhitekturne zasnove objekta hiše kulture na Trgu svobode, s katerim bi obogatili kulturno ponudbo mesta Maribor v času projekta: Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.
Ključne besede: arhitektura, hiša kulture, Trg svobode v Mariboru, Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1524; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (17,95 MB)

10.
USTAVNO-PRAVNA DILEMA IZOLACIJE/KARANTENE BOLNIKOV Z NALEZLJIVIMI BOLEZNIMI
Marjetka Voda, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se prepletata na eni strani kršitev osebnostnih pravic na področju zakonodaje o preprečevanju nalezljivih bolezni in na drugi strani nujnost in primernost ukrepov za preprečevanje nalezljivih bolezni, kot sta ukrepa izolacije in karantene, ki sta potrebna zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni večjih razsežnosti, ki nevarno ogrožajo zdravje prebivalcev. Zaradi boljšega razumevanja tematik sem na samem začetku diplomskega dela predstavila ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, kjer sem se osredotočila na ukrepa izolacije in karantene, ter opisala probleme in izzive, s katerimi se srečuje današnja družba ob uvedbi le-teh. Predstavila sem pravne akte, ki urejajo področje nalezljivih bolezni v Sloveniji. V tem poglavju sem tudi na kratko predstavila Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta, na ravni Evropske Unije in Mednarodni zdravstveni pravilnik Svetovne zdravstvene organizacije. Jedro naloge predstavlja poglavje Izolacija in karantena - pravno in etično sporna ukrepa, kjer sem opozorila na kontradiktornost med Ustavo Republike Slovenije (32.čl. (svoboda gibanja), 51.čl. (pravica do zdravstvenega varstva), 19.čl. (varstvo osebne svobode) in 25.čl. (pravica do sodnega varstva)), ter Zakonom o nalezljivih boleznih (18. čl.(izolacija) in 19. čl. (karantena)), v katerem zakonodajalec s posebnimi, prisilnimi ukrepi ščiti javni interes in posega v pravice posameznika. Tu sem predstavila mnenja tujih avtorjev in odločitev ESČP – primer Enhorn proti Švedski. Na koncu sem predstavila regulatorne organe Republike Slovenije, ki so namenjeni varovanju zdravja, opisala njihove naloge in področja dela. V diplomskem delu sem ugotovila, da sta ukrepa izolacije in karantene, kot ukrepa za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, ki so nevarne za javno zdravje, nujna in primerna ob upoštevanju strogega testa sorazmernosti.
Ključne besede: Izolacija, karantena, človekove pravice, varstvo osebne svobode, svoboda gibanja, pravno varstvo.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 538; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici