| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 13 / 13
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
NUJNI POSTOPEK PREDHODNEGA ODLOČANJA KOT SREDSTVO ZA KREPITEV SODNEGA VARSTVA NA PODROČJIH OBMOČJA SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE
Barbara Markežič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Temeljni mehanizem za zagotavljanje ucinkovite in enotne uporabe ter razlage zakonodaje Unije predstavlja sodelovanje, ki se med nacionalnimi sodišci držav clanic in Sodišcem Evropske unije vzpostavi v okviru postopka predhodnega odlocanja. Casovno obdobje, ki ga Sodišce v tem postopku potrebuje za izdajo predhodne odlocbe, je zlasti zaradi velikega števila udeležencev, ki lahko v postopku sodelujejo, in obveznosti povezanih s prevajanjem stališc, ki jih imajo možnost predložiti vse države clanice, relativno dolgo in zato velikokrat problematicno z vidika zagotavljanja ucinkovitega sodnega varstva. Poleg tega je bilo na podrocjih obmocja svobode, varnosti in pravice sodno varstvo po prej veljavni Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti še dodatno oslabljeno zaradi omejenih pristojnosti, ki so bile za Sodišce dolocene v zvezi s predhodnim odlocanjem o pravnih aktih institucij Unije, sprejetih na teh podrocjih. Tako so bili posamezniki ravno na teh podrocjih, ki so del obmocja svobode, varnosti in pravice, kjer so njihove pravice še posebej obcutljive, prikrajšani za bolj ucinkovito sodno varstvo. Slednje se je nekoliko izboljšalo z uvedbo hitrega postopka leta 2001. Z njegovo uporabo ima namrec Sodišce možnost, da v izjemno nujnih primerih predhodno odlocbo sprejme v krajšem roku kot tistem, ki ga potrebuje pri uporabi rednega postopka predhodnega odlocanja. Pospešitev odlocanja z uporabo hitrega postopka pa je rezultat absolutne prednosti, ki jo imajo vse stopnje predloga za sprejetje predhodne odlocbe po hitrem postopku glede na vse ostale predložene zadeve. Glede na to, da Sodišce z uporabo hitrega postopka zaradi njegove izjemne narave ni moglo in ne more zagotavljati ucinkovitega sodnega varstva v vseh primerih, je bil posebej za obmocje svobode, varnosti in pravice leta 2008 uveden še nujni postopek predhodnega odlocanja. Z uveljavitvijo tega postopka je Sodišce pridobilo možnost, da v bistveno skrajšanih rokih obravnava najobcutljivejša vprašanja s podrocij tega obmocja. Bistvene znacilnosti, ki nujni postopek odražajo in se od rednega postopka predhodnega odlocanja razlikujejo ter s tem zagotavljajo hitrejše odlocanje Sodišca, opredeljujejo zlasti obravnava predloga za sprejetje predhodne odlocbe v okviru senata petih sodnikov, vi posebej dolocenem za to, odvijanje pisnega dela postopka predvsem po elektronski poti, izjemno skrajšanje rokov ter omejeno število udeležencev, ki lahko sodelujejo v pisnem delu postopka. V praksi je okrepljeno sodno varstvo, ki je posledica uvedbe nujnega postopka predhodnega dolocanja, mogoce razbrati iz sodne prakse Sodišca, ki je bila izid uporabe tega postopka. Nenazadnje je bil v luci krepitve sodnega varstva tudi sprejem in uveljavitev Lizbonske pogodbe, s katero so bile odpravljene omejitve pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje o zadevah, ki se nanašajo na obmocje svobode, varnosti in pravice.
Keywords: Hitri postopek predhodnega odlocanja, Lizbonska pogodba, nujni postopek predhodnega odlocanja, obmocje svobode, varnosti in pravice, pristojnosti Sodišca za predhodno odlocanje, ucinkovito sodno varstvo.
Published: 03.05.2010; Views: 2472; Downloads: 172
.pdf Full text (561,84 KB)

12.
ZAPLEMBE PREMOŽENJA NA KOROŠKEM PO DRUGI SVETOVNI VOJNI
Nina Pečolar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zaplembe premoženja predstavljajo eno temeljnih vprašanj slovenske povojne zgodovine in njihovo poznavanje je eden od osnovnih pogojev za razumevanje nekaterih revolucionarnih sprememb in dogajanj, do katerih je prišlo v Sloveniji po končani vojni leta 1945. Zaplembe premoženja nam pomagajo spoznati, kako se je zasebna lastnina spremenila v državno oziroma družbeno. To je ena izmed najhujših oblik represije, ki jih je izvajala komunistična oblast po koncu druge svetovne vojne, ker zanjo ljudje niso dobili odškodnine. Žrtve zaplemb tako nacističnega kot komunističnega režima so bili predvsem industrijski podjetniki, trgovci, obrtniki in kmetje. Nacisti so želeli z zaplembami uničiti slovensko gospodarstvo, komunisti pa so želeli uničiti zasebni in ustvariti državni sektor. Velika večina medvojnih in povojnih zaplemb v Sloveniji se je nanašala na premoženje t. i. narodnih sovražnikov, to je tistih, ki so bili obtoženi, da so kakor koli sodelovali z okupatorjem in delovali proti narodnoosvobodilnemu gibanju ter revoluciji. V Jugoslaviji so po vojni začela delovati sodišča narodne časti, ki so sodila simpatizerjem oziroma pomočnikom okupatorja. Bila so pristojna za kazniva dejanja, kot so politično, kulturno, umetniško, pravno, gospodarsko ali kakršno koli drugo sodelovanje z okupatorjem. Sem je spadalo tudi opravičevanje okupacije, obsojanje NOB, vsakršno vzdrževanje prijateljskih zvez z okupatorjem. Kazni, ki so jih izrekala sodišča narodne časti, so bila izguba svobode, izguba narodne časti, kar je pomenilo izključitev iz javnega življenja in izguba državljanskih pravic, lahko ali težko prisilno delo ter popolna ali delna zaplemba premoženja v korist države. Če se je izkazalo, da je šlo za težja kazniva dejanja, je bilo sodišče narodne časti dolžno izročiti primer vojaškemu sodišču. Vojaška sodišča so obravnavala težja kazniva dejanja zoper vojaško oblast, izmikanje mobilizaciji, lažno prikazovanje osebnih podatkov itd
Keywords: zaplemba premoženja, zasebna lastnina, družbena lastnina, komunistična oblast, izguba svobode, izguba državljanskih pravic, lažje ali težje prisilno delo.
Published: 19.03.2010; Views: 3013; Downloads: 347
.pdf Full text (1,10 MB)

13.
Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica