| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ilustracija v starejših knjižnih izdajah Ivana Cankarja
Manuela Dajnko, 2019, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrske naloge je ilustracija (likovna oprema) starejših knjižnih izdaj pisatelja Ivana Cankarja (1876–1918), in sicer del, ki so izšla za časa njegovega življenja. Na slovenskem ozemlju je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje še posebej izstopajoča ilustracija, ki se je napajala iz secesije. V času okrog 1900 je bil pomen ilustracije bistveno večji kakor danes. Med pisateljem Cankarjem in likovnimi umetniki (Ivanom Jagrom (1871–1959), Matijo Jamo (1872–1947), Hinkom Smrekarjem (1883–1942) in drugimi) so se spletle tesne prijateljske vezi, kar se je odražalo v njihovem uspešnem sodelovanju. V nalogi so analizirana tudi naslednja vprašanja, kako so sodelovali založnik, pisatelj in ilustrator, od kod so prihajali umetniški vplivi, koliko pozornosti je v primerjavi z besedilom bilo namenjene ilustraciji, v kolikšni meri so bila v pisateljevem času ilustrirana sodobna književna dela in kako je bila ilustracija sprejeta s strani kritikov. Podrobneje so obravnavane ilustracije Hinka Smrekarja za knjigo Krpanova kobila. Osvetljena sta vloga knjižnih založnikov pri izdaji knjig in vprašanje, kakšno vrsto literature so izdajali; naloga poskuša odgovoriti na vprašanje, kako so določali oziroma se odločali, kateri deli besedila bodo ilustrirani (oziroma ali je bila izbira prepuščena samemu likovnemu umetniku) in na kakšen način so izbirali ilustratorje (je bilo to na podlagi priporočil, prijateljskih vezi ali česa drugega). Posebej je izpostavljen pomembni založnik slovenskih modernistov – Leopold (Lavoslav) Schwentner (1865–1952), ki je s Cankarjem razvil dolgoletno in plodno sodelovanje. V sklepu so podana ključna spoznanja magistrskega dela in izpostavljen znanstveni prispevek k umetnostnozgodovinskemu področju. Naloga vključuje seznam in katalog prvih Cankarjevih ilustriranih izdaj.
Ključne besede: ilustracija, knjižna ilustracija, Ivan Cankar, Lavoslav Schwentner, pisemska korespondenca, založniki, Ivan Jager, Matija Jama, Ivan Žabota, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Maksim Gaspari, Saša Šantel, Rihard Jakopič
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 736; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

2.
Suzana Tratnik: Zafuškana Ganca
Dragica Haramija, 2012, recenzija, prikaz knjige, kritika

Ključne besede: ocene in poročila, Tratnik, Suzana: Zafuškana Ganca
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 556; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Stereotipi v zbirkah kratkih zgodb Suzane Tratnik in Nataše Sukič
Nataša Muršec, 2015, diplomsko delo

Opis: Suzana Tratnik in Nataša Sukič sta pisateljici, publicistki, prevajalki, organizatorki kulturnih dogodkov, pomembni aktivistki feminističnih in lezbičnih sekcij v tujini in na Slovenskem. Za obe avtorici je bila tako na področju literarnega ustvarjanja kot na področju družbeno-političnega in kulturnega delovanja pomembna izkušnja tujine, še bolj pa istospolna usmerjenost, kar se odraža v njunih besedilih. Avtorici sta zanimivi tudi zaradi njunega osrednjega mesta v slovenski (lezbični) literaturi (čeprav Tratnikova poudarja, da ne piše značilne lezbične literature). S svojimi deli sta prinesli novosti v slovensko književnost. Obe sta dolgoletni aktivistki lezbičnega gibanja na Slovenskem in sta sodelovali pri urejanju dela L, zbornika o lezbičnem gibanju na Slovenskem 1984–1995. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti in podati značilnosti kratkoproznih zbirk Tratnikove in Sukičeve, posebej pa me je zanimala kritika tradicionalnih stereotipov oziroma vloga stereotipov v zbirkah in odnos do spolnih stereotipov. Osrednja vprašanja v kratkih zgodbah Nataše Sukič in Suzane Tratnik niso povezana izključno z izkušnjami in družbeno nesprejemljivostjo istospolne usmerjenosti, temelj, na katerem avtorici gradita in ki ga želita približati in predstaviti bralcu, so vprašanja marginalnosti, odrinjenosti od večinske družbe, upornosti, nasprotja med »dobrim« in »slabim«. V središču pozornosti pisateljic so torej marginalne skupine posameznikov, ki ne ustrezajo normam, pravilom in merilom, ki jih je postavila večinska družba, in so zato odrinjeni na njen skrajni rob. Avtorici se zavzemata za drugačnost, posvečata se vsem vrstam marginalcev. V zbirkah srečamo literarne like, katerih družbeni spol je v nasprotju z biološkim, zaradi česar se soočajo s težavami z okoljem in, nenazadnje, s samim s seboj. To je tudi razlog njihove odrinjenosti na družbeni rob, kamor se mnogokrat skrijejo, zatečejo tudi sami, z odrinjenostjo na družbeni rob pa se pogosto niti ne obremenjujejo – vsaj navzven ne. Avtorici v besedilih razbijata stereotipe o spolu, izpostavljata etnične stereotipe, verske stereotipe ipd. in prikažeta, da lahko žrtev tudi zamenja svojo vlogo in se spremeni v rablja in obratno.
Ključne besede: Suzana Tratnik, Nataša Sukič, stereotipi, spolni stereotipi
Objavljeno: 19.10.2015; Ogledov: 1352; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1018,17 KB)

4.
TEMA RAZMERJA MED VASJO IN MESTOM V PROZI SUZANE TRATNIK
Daša Aubelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Suzana Tratnik je sociologinja, prevajalka, publicistka in ena izmed najbolj uveljavljenih sodobnih slovenskih pisateljic. Do sedaj je objavila pet zbirk kratkih zgodb in dva romana. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti in podati značilnosti proze Suzane Tratnik, predstaviti posamezna literarna dela ter prikazati dogajalna prizorišča s poudarkom na opazovanju razmerja med vasjo in mestom. Proza Suzane Tratnik je bogat vir za raziskovanje tako vaškega kot mestnega dogajalnega okolja. Del teh opisov izvira iz avtoričinega lastnega življenja. V delih prevladuje prvoosebna pripovedovalka, dogajalni prostori pa so povečini konkretno geografsko ali prostorsko določeni. V avtoričinih delih lahko zasledimo bogate opise družbenih odnosov, družinskih razmer ter navad in običajev, značilnih za podeželsko življenje, prav tako pa lahko zasledimo tudi tematiko modernega življenja v urbanih prostorih z vsemi njegovimi prednostmi in slabostmi. Avtorica pogosto poudarja vpliv zunanjega okolja in družbenih razmer na življenje in razvoj literarnih likov. Odnos med literarnimi liki in njihovim zunanjim življenjskim okoljem je lahko konflikten, saj jih okolje pogosto ne sprejema takšnih, kot v resnici so, in jih poskuša spremeniti. Razmerje med vasjo in mestom se v prozi Suzane Tratnik kaže predvsem v spoznanju, da lahko zunanje okolje različno vpliva na življenje posameznika, vendar pa lahko posameznik prav tako vpliva na zunanje okolje s svojimi dejanji, obnašanjem in doživljanjem sveta okoli sebe. Za posameznika je ključnega pomena predvsem njegovo bogato notranje življenje ter pozitivno dojemanje in sprejemanje samega sebe, kar pa ni vedno preprosto – tudi ali pa morda prav zaradi okolja, v katerem se posameznik nahaja.
Ključne besede: Suzana Tratnik, literarni prostor, vas, mesto
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1930; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (760,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici