Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko transfernih cen kot enega globalnih izzivov za multinacionalna podjetja in finančne uprave. Osredotočili smo se na davčne zakonodaje treh držav – Slovenije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, ter preko transakcij med povezanimi osebami iz energetske dejavnosti iz dveh različnih držav, Slovenije in Severne Makedonije, pokazali, katere so najbolj primerne metode za določanje transfernih cen za specifične transakcije. Analiza temelji na davčnih regulativah, ki veljajo v obravnavanih državah, na podlagi pridobljenih podatkov o tranakcijah, ki so se zgodile med povezanimi osebami, ter na informacijah s spleta. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo intervalnih razponov in primerjali z že določenimi transfernimi cenami. Na podlagi analize in raziskave smo ugotovili, da se obravnavane davčne regulative teh držav razlikujejo v dokumentaciji, ki je potrebna za obravnavo transfernih cen, v definiciji povezanih oseb ter pri kaznovanju kršitev. Pri izbiri metode za določanje transfernih cen je potrebno natančno analizirati in upoštevati dejstva in okoliščine, pod katerimi se transakcije izvajajo med povezanimi osebami, ter nato izbrati najprimernejšo metodo, ki bo uporabljena za določanje transfernih cen.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, Slovenija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1187; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Globalizacija mednarodne trgovine močno vpliva na trgovinske vzorce v svetu, kar se izraža predvsem skozi dejstvo, da se vse več mednarodne trgovine odvija med medesebojno povezanimi osebami. Na ta način skušajo povezane osebe optimizirati svoje poslovanje in v največji možni meri vplivati na čim višji dobiček. Za obdavčitev takšna globalna podjetja pravilomja izberejo tiste države, kjer je davčna politika vezano na transferne cene čim bolj ugodna, kot tudi predvidljiva in stabilna. Ob tem se povezane osebe srečujejo z različnimi davčnimi in carinskimi sistemi, ki lahko vidik transfernih cen obravnavajo različno. To diplomsko delo se ukvarja predvsem s carinskim vidikom obravnave povezanih podjetij, po katerem je potrebno dosledno spoštovati carinsko zakonodajo in določila, ki se nanašajo na pravilno določanje carinske vrednosti kot osnove za obračun uvoznih dajatev. Do nedavnega je bilo postopanje carinskih organov, v povezavi z obravnavo transfernih cen, v državah članicah EU zelo različno. Z nedavno sodbo EU sodišča, v zadevi št. C-529/16, pa se je vidik carinskega vrednotenja dodatno osvetlil in bo lahko pripomogel k enotni carinski obravnavi povezanih oseb. Pri določanju pravilne carinske vrednosti se tako upošteva carinska zakonodaja EU že v fazi samega carinjenja blaga, kasnejših usklajevanj zaradi uporabe transfernih cen pa carinska zakonodaja ne pozna. Glede na navedeno je pomembno, da carinski organi že v fazi carinjenja blaga razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami, ki lahko vplivajo na carinsko vrednost ter že v tem trenutku določijo ustrezno carinsko vrednost, od katere se bo obračunala uvozna dajatev. Slednje pa ne vpliva na kasnejšo davčno obravnavo povezanih oseb na podlagi nacionalne zakonodaje. Pravilno in usklajeno delo carinskih organov EU ima neposreden učinek, tako na proračun EU, kot tudi na nacionalne proračune, saj so uvozne dajatve neposreden vir, tako za evropski (80%), kot tudi nacionalne proračune držav članic EU (20%).
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, transakcijska vrednost, carinska vrednost, uvozne dajatve, metode za določanje carinske vrednosti
Objavljeno v DKUM: 04.03.2019; Ogledov: 1469; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Glavni cilj magistrske naloge je preučitev davčnega vidika prve evropske družbe. Evropska delniška družba je znana po svojem latinskem terminu Societas Europaea (SE). Uredba o statutu evropske delniške družbe je odprla možnost ustanavljanja SE in je stopila v veljavo 8. oktobra 2004. Uredba o statutu evropske delniške družbe je bila dopolnjena z Direktivo o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe. Direktiva o sodelovanju delavcev pri upravljanju družbe predvideva nekaj možnih oblik sodelovanja delavcev. Njen pomen izhaja iz dejstva, da pomeni obstoj ene od možnih oblik sodelovanja delavcev konstitutivni element SE. Glavna prednost SE je možnost prenosa statutarnega sedeža družbe v drugo državo članico, ne da bi bilo za to treba družbo likvidirati. Zadnje sodbe Evropskega sodišča (Cartesio in Vale) omogočajo prenos sedeža tudi ostalim družbam pod določenimi pogoji. Po stanju na dan 20.3.2016 je bilo ustanovljenih 2.525 SE. Največje število ustanovljenih SE ima Češka republika (1.768), sledita ji Nemčija (377) in Slovaška (116). Opravljenih je bilo 86 selitev sedeža SE v drugo državo. V glavnem so bile selitve opravljene v države z ugodnim davčnim režimom. SE se lahko ustanovi na podlagi združitve, ustanovitve holdinške SE, ustanovitve hčerinske SE, na podlagi preoblikovanja iz delniške družbe. Največ SE, 86%, je bilo ustanovljenih kot hčerinska SE. Davčni vidik nima vpliva na izbiro načina ustanovitve, saj direktiva o združitvah 2009/133/ES omogoča ob izpolnjevanju pogojev davčno nevtralno obravnavo. Na davčno obravnavo SE vpliva direktiva 2011/96/EU mati-hči na področju nakazovanja dividend in na upoštevanje prihodkov pri prejemnici dividend. Direktiva o obrestih in licenčninah 2003/49/ES ne vpliva na SE, saj SE ni navedena na seznamu družb, za katere se uporablja direktiva. To predstavlja slabost SE v primerjavi z drugimi družbami. V nalogi je predstavljen davčni vidik delujoče SE. SE je pravnorganizacijska oblika družbe in zato ne sme biti individualno orodje za davčno načrtovanje. Zaradi posebnih značilnosti SE (na primer ustanovitev SE z čezmejnimi združitvami ali prenosom sedeža SE v drugo državo članico EU ali EGP), se lahko uporablja tudi kot sredstvo za davčno načrtovanje, in sicer toliko časa dokler bodo takšne razlike med nacionalnimi davčnimi sistemi. V nalogi je predlagan sistem obdavčitve za SE, ki ne bo povzročil diskriminacije drugih družb. Poseben davčni sistem samo za SE bi povzročil diskriminacijo drugih družb. SE vpliva na povečanje davčne konkurence med državami in posredno na proces davčne harmonizacije na področju direktnih davkov v EU. Na podlagi primerjave sistema obdavčitve SE v Avstriji, Češki republiki, Franciji, Irski, Italiji, Nemčiji in Nizozemski so narejene primerjave z davčnim sistemom Slovenije. Podani so predlogi za spremembo slovenskega davčnega sistema.
Ključne besede: evropska delniška družba, ustanovitev SE, davčno rezidentstvo, davek od dohodkov pravnih oseb, transferne cene, tanka kapitalizacija, olajšave za raziskave in razvoj, čezmejni prenos sedeža, čezmejno upoštevanje izgub, sodelovanje delavcev, harmonizacija davkov.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1936; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke. Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006. Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu. Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.
Ključne besede: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2103; Prenosov: 377
Celotno besedilo (7,67 MB)

Opis: Nastanek prvih multinacionalnih družb povezujemo z obdobjem kolonializma v 16. stoletju. Družbe, kot je bila Britanska vzhodnoindijska družba, ki je bila ena prvih delniških družb na svetu, so pospešeno začele trgovati z družbami v kolonijah. V obdobju po prvi svetovni vojni so bila multinacionalna podjetja v večini industrijska podjetja in to je tudi obdobje, ko se je izoblikoval sedanji sistem obdavčitve pravnih oseb. Če je bilo takrat relativno enostavno obdavčiti takšno multinacionalno družbo po načelu obdavčitve po viru, pa je danes v obdobju intenzivno globaliziranega in digitaliziranega sveta to vse prej kot enostavno. Če je v začetku globalizacije za države in gospodarske družbe bil največji izziv preprečiti dvojno obdavčenje, se v sedanjem času vedno bolj pojavlja težava zaradi neučinkovitega sistema obdavčitve gospodarskih družb in hkrati težnja po izgradnji davčnega sistema, ki bi zagotovil plačevanje davčne obveznosti tam, kjer dobiček dejansko nastaja. V želji po pravični porazdelitvi davčnega prihodka med države, v katerih poslujejo povezane osebe, je bil izoblikovan sistem pravil o transfernih cenah, pri razvoju katerega je imela veliko vlogo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Oblikovala je Smernice OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki jih je večina razvitih držav implementirala v svojo nacionalno zakonodajo. Temu je sledila tudi Slovenija. Prvi del diplomskega dela tako obravnava zgodovino transfernih cen, smernice OECD in ureditev transfernih cen v Sloveniji. V EU se je problematika o obdavčitvi pravnih oseb začela obravnavati že v 60. letih prejšnjega stoletja. Z vzpostavitvijo enotnega trga je problem dvojnega obdavčevanja postal ključna ovira za njegovo nemoteno delovanje. Tako se je v 90. letih prejšnjega stoletja glavnina pozornosti delovanja EU usmerjala v odstranjevanje ovir za nemoteno delovanje enotnega trga. Aferi »LuxLeaks« in »Panama Papers« pa sta pokazali, da mednarodni sistem obdavčevanja pravnih oseb, ki temelji na načelih, ki so bila izoblikovana v povsem drugačnih okoliščinah pred skoraj sto leti, čeprav s »korekcijami«, ni več učinkovit v sedanjih okoliščinah globalno digitaliziranega sveta, v katerem je prisotna tudi močna davčna konkurenca med državami. To je uvidela tudi EU, ki si je zastavila ambiciozne cilje v leta 2015 sprejetem Akcijskem načrtu in na tej podlagi leta 2016 predstavila paket ukrepov zoper izogibanje davkov. Eden ključnih ukrepov je vzpostavitev sistema, ki bi temeljil na konsolidirani davčni osnovi. Sistem bo upošteval celotni prihodek večnacionalne družbe kot celote, nato pa po vnaprej znani formuli razdelil davčne prihodke med države, kjer je družba dejansko opravljala poslovne aktivnosti in dejansko ustvarjala dobiček. Želja EU kot tudi OECD in njenega programa BEPS je torej reformirati mednarodni davčni sistem in izgraditi takšnega, ki bo izničil učinke agresivnega davčnega načrtovanja ter omogočil, da se dobiček obdavči v državi, kjer dejansko nastaja. Drugi del diplomskega dela tako obravnava transferne cene kot izziv davčne politike EU, preusmeritev dobička večnacionalnih družb v jurisdikcije z ugodnejšim davčnim okoljem, finančne učinke takšnih ravnanj na proračune držav članic, predstavlja pa tudi sheme agresivnega davčnega načrtovanja in ukrepe EU za preprečitev erozije davčne osnove in preusmeritve dobička.
Ključne besede: transferne cene, povezane osebe, večnacionalne družbe, davčna politika EU, agresivno davčno načrtovanje, erozija davčne osnove, preusmeritev dobička, OECD, BEPS, ukrepi proti izogibanju davkov
Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2148; Prenosov: 258
Celotno besedilo (3,30 MB)