| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA SUBJEKTOV INOVATIVNEGA OKOLJA
Aleksandra Rusjan, 2012, magistrsko delo

Opis: Slovensko inovativno okolje predstavljajo podjetniški in univerzitetni inkubatorji ter tehnološki parki, ki spodbujajo nastajanje novih podjetij. Magistrska naloga prikazuje analizo inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije, ki so v Združenju inkubatorjev in tehnoloških parkov. Postopek analize in pregleda ponudbe, storitev, ugodnosti ter kasneje izbire primernega tehnološkega parka ali inkubatorja je zamuden; prav tako je samo delovanje inkubatorjev in tehnoloških parkov podjetnikom premalo poznano. Naloga izhaja iz teze, da so subjekti inovativnega okolja podjetnikom premalo poznani. S pomočjo analize rezultatov, ki smo jih dobili z anketnim vprašalnikom med mladimi podjetji, ki niso ustanovljena več kot osemnajst mesecev, smo odgovorili na zastavljeni hipotezi in dosegli zastavljene cilje, ki smo si jih zadali na začetku pisanja tega dela. Naloga s pomočjo anketnega vprašalnika izlušči tiste inkubatorje oz. tehnološke parke, ki glede na potrebe anketirancev, ponujajo največ in kasneje s pomočjo programa za večparametrsko odločanje DEXI, predlaga med možnimi rešitvami, najbolj primernega.
Ključne besede: Inovativno okolje, Podjetniški inkubator, Tehnološki park, Večkriterijsko odločanje
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1167; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
IZBIRA REŠITVE ZA UPRAVLJANJE ODNOSOV S STRANKAMI NA PRIMERU ŠTAJERSKEGA TEHNOLOŠKEGA PARKA
Tea Šumandl Kostov, 2015, magistrsko delo

Opis: V poslovnem svetu je že dolgo znano, da so kupci jedro posla ter da uspeh podjetja temelji na učinkovitem upravljanju odnosov z njimi. Vsi cilji so osredotočeni na zadovoljevanje strank, tako da se te rade vračajo. Pogosto pa ti cilji predstavljajo oviro za podjetja, ki nimajo ustreznih orodij, opreme in metod. V današnjem času tehnologija podjetjem ponuja sisteme, ki zaposlenim omogočajo, da hitro pridobijo vse podatke o strankah. Ta koncept se imenuje upravljanje odnosov s strankami (v nadaljevanju management odnosov s strankami), omenjene računalniške rešitve pa podjetjem omogočijo, da ohranijo stranke ter tako pridobijo strateško prednost pred svojimi tekmeci. V magistrskem delu smo zato podrobneje raziskali koncept managementa odnosov s strankami. Najprej smo ga definirali, opisali njegov razvoj ter strukturo. Nato smo se posvetili še opisu in primerjavi najpomembnejših rešitev za upravljanje odnosov s strankami, ki jih lahko v tem trenutku zasledimo na svetovnem trgu. Prav tako smo se dotaknili uvajanja takšnih rešitev v podjetje. Eno izmed rešitev, Microsof Dynamics CRM, smo podrobneje opisali, analizirali metodo njenega uvajanja, ki se imenuje Microsoft Dynamics Sure Step ter funkcionalnosti, ki jih rešitev ponuja. V zadnjem, praktičnem delu magistrskega dela, pa smo predstavili podjetje Štajerski tehnološki park, njihovo poslovno situacijo, opisali postopek izbire rešitve za upravljanje odnosov s strankami ter podali nekaj primerov podpore poslovnih procesov v podjetju s pomočjo rešitve Microsoft Dynamics CRM. Zavedati pa se je potrebno, da sistem za upravljanje odnosov s strankami ni le še eno informacijsko orodje. Le s pravilno uvedbo in uporabo lahko prispeva k izjemni ekonomski vrednosti za podjetje ter predstavlja konkurenčno prednost. Prav to pa želimo dokazati v magistrskem delu.
Ključne besede: CRM, upravljanje odnosov s strankami, Microsoft Dynamics CRM, Štajerski tehnološki park, informacijski sistemi, celovite informacijske rešitve
Objavljeno: 09.11.2015; Ogledov: 642; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

3.
Analiza prisotnosti stebrov in elementov start-up ekosistema v Sloveniji in razlogi za odhod start-up podjetnikov iz Slovenije v tuje pospeševalnike
Tanja Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: 21. stoletje označuje družba znanja, v kateri znanje predstavlja osnovni vir za razvoj novih idej, izdelkov, storitev in procesov z visoko dodano vrednostjo in sposobnostjo konkuriranja na globalnem trgu. V družbi znanja igrajo pomembno vlogo visoko izobraženi in ustvarjalni posamezniki, ki imajo edinstveno znanje, kompetence, izkušnje in povezave ter so dovolj podjetni in ambiciozni, da svoje ideje razvijejo v inovacije in nove podjeme z globalnim tržnim potencialom. Zanje smo v literaturi zasledili različna imena kot na primer novi mednarodni podjemi, od zagona globalni podjemi, visokotehnološka start-up podjetja, globalna start-up podjetja itd. Odločili smo se, da bomo v magistrski nalogi uporabili ime start-up podjetje. Start-up podjetje smo opredelili kot novonastalo podjetje, običajno mlajše od 3 let, ki izkorišča znanje za ustvarjanje novih inovativnih izdelkov ali storitev v pogojih izjemne negotovosti ter je od samega začetka usmerjeno na globalni trg. Globalno okolje, v katerem delujejo start-up podjetja, je izjemno negotovo in dinamično, stopnja preživetja start-up podjetij pa nizka. V splošnem velja, da naj bi devet od desetih start-up podjetij v prvih letih delovanja propadlo. Ker se za start-up podjetja v splošnem predpostavlja, da bodo v prihodnosti hitreje rasla kot ostala novoustanovljena podjetja ter da bodo ustvarila neproporcionalno več novih zaposlitev kot obstoječa podjetja, jim pripisujemo pomembno vlogo pri rasti gospodarstva. Prav zaradi njihove pomembne vloge so se v svetu pojavili novi načini podpore nastajanju in razvoju start-up podjetij, med katerimi je tudi start-up ekosistem. V Sloveniji imamo vzpostavljene temelje za razvoj nacionalnega start-up ekosistema, ki v zadnjih nekaj letih doživlja hiter in dinamičen razvoj. Podatki kažejo, da število start-up podjetij v Sloveniji narašča, raste pa tudi vrednost kapitalskih vložkov vanje. S ponudbo mednarodno primerljivih programov se krepi tudi inovativno in podporno okolje, kjer vodilno vlogo prevzemajo predvsem tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji in podjetniški pospeševalniki, ki v okviru svojih programov povezujejo zasebne in javne vire financiranja, mentorstvo, strokovno podporo, podjetja in raziskovalne institucije ter zagotavljajo fleksibilne prostorske pogoje in infrastrukturo. Kljub temu pa ugotavljamo, da start-up podjetniki iz Slovenije odhajajo v start-up ekosisteme v tujino, zato smo se odločili, da start-up ekosistem v Sloveniji proučimo iz vidika celovitosti in sposobnosti zagotavljanja vseh pogojev, ki so potrebni za podporo start-up podjetjem.
Ključne besede: start-up podjetništvo, start-up podjetje, start-up ekosistem, podjetniški ekosistem, družba znanja, spill-over teorija podjetništva, Triple/Quadruple/Quintuple Helix, tehnološki park, univerzitetni inkubator, podjetniški pospeševalnik
Objavljeno: 07.07.2016; Ogledov: 593; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (6,61 MB)

4.
Tehnološki park Stara vas
Simona Rošer, 2017, magistrsko delo

Opis: Mlado modernistično mesto se je z naglim razvojem razvilo v gospodarsko uspešnejše mesto v Sloveniji. Izgradnjo mesta po drugi svetovni vojni jasno prikazujeta prometna shema in coning mesta. Prehiter razvoj pa se odraža v kvaliteti bivanja v visokih blokih in prenatrpanih mestnih predelih. Dobro premišljeno dopolnjevanje obstoječe mestne strukture je rešitev nadaljnjega urbanega planiranja mesta. Treba je razumeti potrebe tehnološkega razvoja, napredka in trenutne potrebe mesta, a kljub temu upoštevati kulturo in simboliko mesta ter glavno cestno mrežo z zgodovinsko osjo. Mestna občina Velenje želi razvoj mesta usmeriti v tehnološki park na območju Stare vasi, kamor smo z našim načrtom tehnološkega centra umestili novo mestno urbano formo. Velenje bo s tem pridobilo dodaten prostor načrtovane tehnološke vasi. Območje je urejeno večfunkcionalno in kljub temu da je urejeno za tehnološki park, lahko drugačen razvoj in perspektiva mesta določata različno rabo prostora. Novo jedro s svojo zgradbo uporabnikom odpira pomembne poglede na okolico in jim pomaga pri orientaciji v prostoru. Glavna os s pogledom na grad je ena izmed pomembnejših povezovalnih ulic, ki poudarja prehodnost prostora in medsebojno povezovanje robnih con. Večina okoliških predelov je omejena in ne omogoča prehoda, a v našem primeru želimo prikazati kvaliteto prehodnosti. Mešana raba nudi rabo prostora čez cel dan, prost prehod in povezovanje con pa območju dajeta dodatno kvaliteto.
Ključne besede: arhitektura, urbanizem, urbanistično planiranje, Velenje, Stara vas, tehnološki park, mešana raba prostora
Objavljeno: 22.03.2017; Ogledov: 658; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (106,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici