1. Vloga evropskega parlamenta v mednarodni trgoviniNikolina Travner, 2017, magistrsko delo Opis: Evropska unija predstavlja največje svetovno gospodarstvo z največjim enotnim notranjim trgom. Skupna trgovinska politika je eno izmed prvih področij političnega sodelovanja na ravni Evropske unije, pri katerem so države članice podelile del svoje suverenosti njenim institucijam. S skupno trgovinsko politiko Evropska unija določa smernice, pri čemer pa igrajo pomembno normativno vlogo mednarodni sporazumi, ki jih ta sklepa s tretjimi državami. Evropska unija se je morala soočiti s spremenjeno strukturo in vzorci mednarodne trgovine, ki so jih prinesli novi ekonomski igralci, tehnološki dosežki in svetovna finančna kriza. Z namenom zagotovitve gospodarske rasti in delovnih mest je določila ukrepe, ki naj med drugimi omogočijo tudi večjo transparentnost, demokratičnost in legitimnost Evropske unije. Pri tem je najpomembnejšo vlogo odigrala uveljavitev Lizbonske pogodbe. Slednja je bistveno okrepila vlogo Evropskega parlamenta, med drugim tudi s povečanjem njegovega vpliva na oblikovanje skupne trgovinske politike v postopkih sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov.
Problem, ki je v magistrskem delu analiziran, je vloga Evropskega parlamenta kot predstavniškega organa državljanov Evropske unije, v institucionalni verigi Evropske unije in njenega vplivanja na mednarodno trgovino. Naloga opredeljuje vlogo Evropske unije v mednarodni trgovini na podlagi osnovnih statističnih podatkov njenega delovanja in njenega vpliva v Svetovni trgovinski organizaciji. Delo obširneje razlaga pomen mednarodnih sporazumov, njihov razvoj in postopek sklepanja ter se pri tem osredotoča na mednarodne trgovinske sporazume. Z namenom čim boljšega prikaza vloge Evropskega parlamenta v mednarodni trgovini je v delu najprej razložena njegova funkcija in na kratko prikazan razvoj povečevanja njegovih pristojnosti. V osrednjem delu magistrske naloge je predstavljena vloga Evropskega parlamenta pri sklepanju mednarodnih trgovinskih sporazumov, ki je razdeljenega na dve časovni točki – pred in po uveljavitvi Lizbonske pogodbe. Delo v celoto zaključuje šest primerov vplivanja Evropskega parlamenta na zadeve skupne trgovinske politike - Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA) ter odločitev Evropskega parlamenta v zvezi z vprašanjem priznanja statusa tržnega gospodarstva Kitajski.
Evropski parlament je z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe pridobil v okviru sklepanja mednarodnih trgovinskih sporazumov večjo politično moč, kar pa ima pomembno posledico tudi pri zagotovitvi večje preglednosti razprave v okviru postopkov pogajanj in same sklenitve mednarodnih trgovinskih sporazumov. Odslej Evropski parlament predstavlja enega glavnih akterjev na tem področju in njegovega vpliva na mednarodno trgovino ne gre zanemariti.
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, pravo Evropske unije, skupna trgovinska politika, Svetovna trgovinska organizacija (STO), Lizbonska pogodba, mednarodna trgovina, mednarodni sporazumi, trgovinski sporazumi, Sporazum o prosti trgovini med EU in Republiko Korejo, Sporazum o posredovanju bančnih podatkov evropskih državljanov ZDA (SWIFT), Mednarodni trgovinski sporazum proti ponarejanju (ACTA), Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP), Celovit gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), status tržnega gospodarstva Kitajske.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1673; Prenosov: 202
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. PRAVICA POTROŠNIKOV, DA SO OBVEŠČENI O POREKLU BLAGA PO PRAVU EVROPSKE UNIJE IN SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJEDarja Lainšček, 2016, diplomsko delo Opis: Smo v obdobju liberalizacije mednarodne trgovine, katere končni cilj je prosto trgovanje brez ovir. Z liberalizacijo mednarodne trgovine je prišlo do pojava globalizacije in z njenim razmahom se je pojavila vse večja težnja po enotnih pravilih, ki bi veljala za vse države. Prav zato so se skozi čas oblikovale različne institucije in organizacije. Ena najpomembnejših mednarodnih institucij danes je Svetovna trgovinska organizacija (v nadaljevanju STO), ki ureja trgovanje med državami na globalni ravni. Podobno kot STO je bila tudi Evropska unija (v nadaljevanju EU) zasnovana z namenom, da bi odpravila ovire in spodbudila svobodno trgovino med svojimi državami članicami.
Globalizacija je prinesla spremembe tudi na področju potrošnje, saj omogoča potrošnikom dostop na širši trg in s tem večjo izbiro izdelkov. Na nakupne odločitve potrošnikov vplivajo različni dejavniki, med drugim tudi informacija o poreklu blaga. Poreklo blaga potrošniku pove, od kod določen izdelek prihaja, kar mu omogoča razlikovanje med domačimi in uvoženimi izdelki, ter s tem dajanje prednosti domačim izdelkom zgolj zato, ker so domači, ne pa nujno tudi boljši, kar je v nasprotju s svobodno trgovino in prostim pretokom blaga.
Diplomsko delo primerja pravno ureditev glede pravice potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga po pravu EU in pravu STO. V diplomskem delu ugotavljam, da pravo EU prepoveduje nacionalne zahteve po označbi porekla blaga iz drugih držav članic na izdelkih, saj predpostavlja, da imajo potrošniki negativne stereotipe o uvoženih izdelkih, kar ovira trgovino na enotnem trgu EU, razen v primerih, ko poreklo vpliva na kakovost blaga. Po drugi strani pa pravo STO načeloma priznava pravico potrošnikov, da so obveščeni o poreklu blaga, vendar pravila o poreklu blaga držav članic sama po sebi ne smejo imeti omejitvenih ali motečih učnikov na mednarodno trgovino.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, poreklo blaga, potrošniki, svobodna trgovina, prosti pretok blaga
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1659; Prenosov: 118
Celotno besedilo (833,44 KB) |
3. PROTIDAMPINŠKI UKREPI EVROPSKE UNIJE S POUDARKOM NA SODNI PRAKSITamara Gajski, 2015, diplomsko delo Opis: Ukrepi trgovinske zaščite težijo k odpravi učinkov nepoštene trgovinske prakse in škodljivosti uvoza za industrijo, ki jo povzroča nepoštena trgovinska praksa. Namen tega diplomskega dela je predstaviti instrumente trgovinske zaščite Evropske unije, podrobneje ponazoriti pravno ureditev protidampinških ukrepov v Evropski uniji in, za poglobljeno razumevanje, vključiti še sodno prakso.
V uvodnem delu se dotaknemo zgodovine pravnega urejanja dampinga in povezanosti med Svetovno trgovinsko organizacijo in Evropsko unijo, vplivi sprejetih aktov v eni in drugi organizaciji ter opredelimo osnovni pravni akt, ki se nanaša na damping in to je mednarodni sporazum - Splošni sporazum o carinah in trgovini GATT 1994 v členu VI. Tukaj se navežemo na ukrepe zunanje trgovinske zaščite, ki jih razdelimo na protidampinške ukrepe, protisubvencijske ukrepe oziroma izravnalne ukrepe ter zaščitne ukrepe.
Protidampinški ukrepi so eni izmed ukrepov skupne zunanjetrgovinske zaščite EU. V tem diplomskem delu jih bomo skupaj s sodno prakso Sodišča EU podrobneje obravnavali. Obravnava bo potekala po logičnem zaporedju, ki je sprejeto v Uredbi Sveta (ES) 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Za lažjo ponazoritev in razumevanje posameznih členov uredbe, vključimo v besedilo sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Ključne besede: damping, protidampinški ukrepi, ukrepi trgovinske zaščite, Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, sodna praksa, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v DKUM: 02.06.2015; Ogledov: 2564; Prenosov: 227
Celotno besedilo (781,02 KB) |
4. PROTIDUMPINŠKI UKREPI V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJEGregor Resnik, 2012, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem delu se ukvarjam z pravno ureditvijo protidumpinških ukrepov, kot izhaja iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. V uvodnem poglavju je kratka predstavitev pojmovanja dumpinga iz vidikov mednarodnih sporazumov na tem področju in iz strogo ekonomskega vidika. Definicija dumpinga je seveda osnova za ugotovitev ali gre v posamičnem primeru za dumping in kako ta učinkuje na stanje na trgu. Vprašanje učinka dumpinga je osnova za pravno regulacijo tega tržnega fenomena in temelj za vse predpise na tem področju. Zaradi širokega obsega situacij, ki jih obsega pojem dumpinga, se mi zdelo pomembno, da se že na začetku tega dela lotim vprašanja meje med protidumpinškimi ukrepi in protekcionizmom. Prej omenjeno vprašanje se pojavlja v vseh praktičnih primerih, ki so predstavljeni v tej nalogi in je ključno za reševanje sporov, ki izhajajo iz protidumpinških postopkov.
Zaradi boljšega razumevanja ureditve protidumpinških ukrepov, sem se v drugem poglavju na kratko predstavil nastanek Svetovne trgovinske organizacije in njene temeljne sporazume na tem področju. To predstavlja osnovo za analizo protidumpinške zakonodaje Združenih Držav Amerike in Evropske Unije, ki so predstavljeni v tretjem in četrtem poglavju tega dela. Podrobneje so predstavljeni postopki za uvedbo protidumpinških carin, kakor jih določajo zakonodaje Evropske Unije in Združenih Držav Amerike, posebno pozornost posvečam načinom za izračun teh carin, ki so velikokrat jedro sporov z državami uvoznicami.
Za praktičen prikaz primerov iz prakse sem izbral primere, ki jih je obravnaval Organ za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, saj ti primeri nazorno pokažejo, na kakšen način si določila mednarodnih sporazumov razlagajo državni organi. Tukaj se izkaže, da je ravno meja med dumpingom in protekcionizmom izjemno tanka, kljub temu se zdi, da države ne obravnavajo interesov vpletenih strank z dovolj pozornosti, zaradi tega državni organi pogosto enostransko odločajo v korist domačih subjektov (pritožnikov). Takšna obravnava morda koristi domači industriji na kratki rok medtem, ko ima na dolgi rok škodo predvsem ta domača industrija. Ravno zaradi tega je tako pomembno delo Organa za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, ki je neke vrste varuh mednarodnih sporazumov.
Ključne besede: Dumping, Svetovna trgovinska organizacija, Organ za reševanje sporov, protidumpinške carine, protekcionizem, domači trg, tuji trg, Evropska Unija, Združene Države Amerike
Objavljeno v DKUM: 12.07.2012; Ogledov: 1735; Prenosov: 148
Celotno besedilo (322,15 KB) |
5. Mednarodna odgovornost Evropske unije in njenih držav članic zaradi kršitev prava Svetovne trgovinske organizacijeAleš Ferčič, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: V tem prispevku avtor obravnava mednarodnopravno odgovornost Evropske unije innjenih članic zaradi kršitve prava Svetovne trgovinske organizacije. V tej zvezi je odprtih več vprašanj, do katerih prihaja zaradi skupnega pristopa takratne Skupnosti in njenih članic k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije in še boljn zaradi izostanka t.i. klavzule o pristojnosti. Gre zlasti za vprašanje mednarodnopravne subjektivitete Skupnosti oziroma Evropske unije, njen obseg zavezanosti v okviru sistema Svetovne trgovinske organizacije, njeno možnost uveljavljanja t. i. ugovora nepristojnosti in za pripisljivost ravnanj lastnih institucij in organov njenih članic oziroma za odgovornost v tej zvezi. Smiselno enaka vprašanja se zagotavljajo za članice Evropske unije. Na podlagi teh vprašanj, ki jih avtor obravnava v drugem in tretjem poglavju, avtor v četrtem poglavju obravnava še način uveljavljanja odgovornosti Evropske unije in njenih članic s strani tretih držav. Avtor nato zaključi ta prispevek s sklepnimi ugotovitvami in tezami, ki so zajete v petem poglavju.
Ključne besede: mednarodnopravna odgovornost, mešani sporazumi, mednarodna subjektiviteta, Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija
Objavljeno v DKUM: 05.06.2012; Ogledov: 1668; Prenosov: 103
 Povezava na celotno besedilo |
6. NAČELA DELOVANJA IN VLOGA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE V SVETOVNEM GOSPODARSTVUMaja Štern, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Vsaka vojna pušča za seboj katastrofalne posledice in II. svetovna vojna ni bila izjema. Svetovni mir je bil porušen in uničeno je bilo globalno gospodarstvo. Potrebno je bilo ponovno vzpostaviti pravični trgovinski sistem, ki bi okrepil gospodarstva po celem svetu, prav tako pa bi zagotavljal, da mednarodni mir po II. svetovni vojni ne bi bil ogrožen s trgovinskimi vojnami, v katera so gospodarstva zahajala med samo drugo svetovno vojno. Zagotavljanje mednarodnega miru je tako eden temeljnih dejavnikov svetovne trgovinske organizacije in hkrati vzrok za njen nastanek. Sčasoma pa je začel pomen Svetovne trgovinske organizacije naraščati in dobivati pomembnejši obseg. Njena naloga ni bila samo zagotavljati po vojni porušen mir, skrbeti je začela za multilateralna pravila, po katerih narodi trgujejo, omogoča svobodnejše trgovanje in liberalizacijo, skrbi za reševanje sporov, predvsem pa je forum za multilateralna medvladna pogajanja za zniževanje ovir v trgovini.
Tako je po samem koncu II. svetovne vojne stekla akcija za ustanovitev ITO (International Trade Organization), vendar slednja ni bila ustanovljena zaradi nasprotujočih stališč o tem, kakšna naj bi bila njena moč. Druga rešitev, ki bi prispevala k večji liberalizaciji mednarodne trgovine, je tako bil sporazum o carinah in trgovini — GATT, ki je pričel veljati leta 1948. Nastanek GATT-a hkrati pomeni pričetek večje liberalizacije mednarodne trgovine. Svetovna trgovinska organizacija je leta 1995 prevzela poslanstvo GATT-a in še danes, 15 let po svoji ustanovitvi, deluje v vsej svoji moči, zaradi vpliva, ki ga ima na gospodarstva vseh držav članic, in držav, ki še niso včlanjene v multilateralni sistem.
Globalizacija je povzročila vzpostavitev mednarodnega trga, hkrati pa tudi pomeni nastanek različnih gospodarskih interesov, ki zahtevajo vedno večjo pozornost in nadzor. Svetovna trgovinska organizacija ima sposobnost slediti spremembam v celotnem gospodarstvu ter si prizadeva za mednarodno harmonizacijo narodov. Svetovno trgovinsko organizacijo čakajo v prihodnosti težki izzivi, ki jih bo morala preudarno premostiti, saj je na kocki stabilnost mednarodnega ekonomskega/političnega sistema in vsaka nepremišljena napaka lahko celo vodi do mednarodnega spora. Vsaka napačna kalkulacija lahko pripelje do zelo nevarnih razmer, ki lahko omaja globalno gospodarstvo.
Svetovna trgovinska organizacija in druge organizacije imajo v rokah sposobnost povezati vse sile v skupno sodelovanje in tako narediti svet boljši in pravičnejši, kajti le združeni bomo dosegli mednarodni politični in varnostni sistem, ki bo ključno ogrodje, znotraj katerega bo mednarodno gospodarstvo uspešno delovalo.
Ključne besede: Urugvajski krog pogajanj, Doha razvojna agenda, Svetovna trgovinska organizacija, Splošni carinski in trgovinski sporazum (GATT), Sporazum o storitvah (GATS), Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs)
Objavljeno v DKUM: 07.11.2011; Ogledov: 2438; Prenosov: 326
Celotno besedilo (399,82 KB) |
7. SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA EU NA PODROČJU TEKSTILA IN OBLAČIL TER KOZMETIKENastja Zupan, 2011, diplomsko delo Opis: Skratka tekstilna in oblačilna pa tudi kozmetična industrija imajo veliko vlogo v slovenskem kot tudi v evropskem gospodarstvu. Proces globalizacije, gospodarska kriza, ukinitev količinskih omejitev ter dodelavni posli so pripomogli k temu, da se je proizvodnja skoncentrirala na države v razvoju. Zato se je veliko podjetij v razvitih državah prestrukturiralo ali pa šlo v stečaj. Posledično je veliko delavcev izgubilo delovna mesta. EU se je odločila, da bo zato, da bo povečala svojo konkurenčnost razvila proizvode z višjo dodano vrednostjo in visoko kakovostjo. Poleg tega, pa skuša EU na različne načine pomagati evropskim podjetjem, posledično tudi slovenskim, saj smo del EU, z raznimi razvojnimi programi, subvencijami in ugodnimi krediti. Prihodnost industrije je v veliki meri odvisna od podjetij samih ter od njihove sposobnosti odzivanja in prilagajanja nenehno spreminjajočim se razmeram na trgu, vendar glede na razmere kakršne so sedaj, je veliko odvisno tudi od pomoči same države. Tudi slovenska podjetja bodo morala nekaj ukreniti, da bodo povečala svojo konkurenčnost. Spoznali smo, da so jim dodelavni posli škodili, zaradi višje cene delovne sile in prenizke cene končnega proizvoda. Torej bodo morala slediti zgledu evropskih podjetij in proizvajati proizvode z visoko dodano vrednostjo ter povečati prodajo in prepoznavnost lastnih blagovnih znamk. Kar pa zadeva kozmetično industrijo na področju EU pa se bodo podjetja morala truditi, da bo še naprej ostala vodilna na svetovnem trgu. Če se bodo podjetja še naprej trudila razvijati nove proizvode in slediti trendom, ki ustrezajo potrebam vseh ljudi, tako po ceni kot po kakovosti, to ne bo težka naloga.
Ključne besede: Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, Euratex, skupna zunanjetrgovinska politika, tekstilna in oblačilna industrija, kozmetična industrija, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 11.07.2011; Ogledov: 1819; Prenosov: 215
Celotno besedilo (786,98 KB) |
8. NAČELA SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJESanja Ocvirk, 2011, diplomsko delo Opis: Svetovna trgovinska organizacije je največja svetovna organizacija na področju trgovine. Njen sedež je v Ženevi, ustanovljena pa je bila 1. januarja 1995, kot naslednica Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (General Agreement on Tarrifs and Trade) iz leta 1947 in kot rezultat zadnjega, osmega kroga pogajanj - Urugvajskega kroga pogajanj. Cilj STO je predvsem liberalizacija trgovine. STO to počne s sprejemanjem sporazumov, nadzorovanjem trgovinskih politik države članic ter reševanjem morebitnih sporov.
V tej diplomski nalogi sem se natančneje dotaknila načel STO. Načela so namreč neizogiben sestavni del vsake organizacije, mednarodne ali domače, ter pravnih sistemov. Načela so vodilo, kako oziroma v skladu s čim naj neka organizacija deluje, česa naj se drži in k čemu naj strmi. V tem pogledu tudi STO ni izjema, saj načela predstavljajo izhodišče za delovanje STO. Ta načela so načelo nediskriminacije oziroma njegovi dve pojavni obliki, in sicer načelo največjih ugodnosti in načelo nacionalnega tretmaja, načelo dobre vere, načelo pravičnega postopka, načelo posebne obravnave, načelo sorazmernosti, načelo vzajemnosti, načelo preglednosti, načelo predvidljivosti, prizadevanje za postopno liberalizacijo trgovine in prizadevanje za svobodno konkurenco. Vsako od teh načel je podrobno obravnavano z vidika njegovega pomena na sistem STO.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, Splošni sporazum o carinah in trgovini, Načelo največjih ugodnosti, Načelo nacionalnega tretmaja, Načelo predvidljivosti, Načelo preglednosti, Načelo posebne obravnave, Načelo pravičnega postopka.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2011; Ogledov: 3487; Prenosov: 453
Celotno besedilo (535,32 KB) |
9. EVROPSKA UNIJA IN SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJAMonika Špec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Vsebino diplomskega seminarja sem predstavila s teoretičnega vidika.
Predstavila sem Evropsko unijo in Svetovno trgovinsko organizacijo ter njuno politično in gospodarsko sodelovanje.
Države po eni strani sklepajo močna zavezništva in po drugi strani med sabo tekmujejo in kažejo svojo premoč nad drugo. Kot rešitev za to je nastala Svetovna trgovinska organizacija, ki ureja pravila trgovanja med državami članicami. Te so dolžne spoštovati podpisana in sprejeta pravila. Vendar se žal v praksi pogosto dogaja, da države kršijo sporazume in škodujejo druga drugi. Zaradi tega je obstoj mehanizma za reševanje sporov znotraj STO nujen. Slednji deluje v okviru STO in pomaga reševati spore med članicami, ko le-te sporov ne morejo rešiti na miren, sporazumen način.
Mehanizem je v dosedanji praksi deloval zelo dobro, vsekakor pa precej bolje kot njegovi predhodniki v okviru GATT. Vendar ima le-ta kljub vsem svojim izboljšavam pomanjkljivosti, ki bi se morale odpraviti.
To je mehanizem, ki temelji na soglasnih odločitvah vseh držav članic STO. Vse imajo pravico aktivnega sodelovanja in posegajo vanj. To možnost države izkoristijo s tem, da dodajajo predloge, mnenja in komentarje.
Vsakdanja praksa je, da imajo bogatejše in ekonomsko močnejše države na večini področij velik vpliv. Pogosto njihova dejanja posegajo v obnašanje vseh držav. Pri tem STO ni nobena izjema.
V seminarju sem predstavila predvsem vpliv in vlogo, ki jo ima v mehanizmu za reševanje sporov EU.
Vpliv in vloga EU v Svetovni trgovinski organizaciji sta vsekakor velika. Sočasno s tem je precej velik tudi njen vpliv v STO in mehanizmu za reševanje sporov. Svojo moč v trgovanju izkorišča s tem, da prisili svoje tekmece v spoštovanje svojih pravil, vendar vse še vedno bolj ali manj v okvirjih, ki so sprejemljivi za nasprotno stran. Na podoben način izraža svoj vpliv v STO.
EU aktivno sodeluje v sporih od samega obstoja mehanizma. Mehanizem zelo dobro pozna. Iz lastnih izkušenj ve, kje so šibke točke in kako bi bilo možno le-te odpraviti ter s tem mehanizmom še izboljšati.
Samo izboljšanje mehanizma pa ni glavni razlog, zakaj je EU posegla s svojimi predlogi v delovanje slednjega. Glavni razlog je verjetno v tem, da si od sprememb obeta največ koristi ravno ona in seveda države pod njenim okriljem.
Ključne besede: Svetovna trgovinska organizacija, mehanizem za reševanje trgovinskih sporov, Evropska unija, GATT, Urugvajski krog pogajanj, politika.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2011; Ogledov: 2431; Prenosov: 303
Celotno besedilo (374,24 KB) |
10. VZPON REGIONALIZMA V MEDNARODNEM TRGOVINSKEM SISTEMUTina Veronik, 2010, diplomsko delo Opis: Svetovna trgovinska organizacija STO je leta 1995 nadomestila svojega predhodnika, GATT. Temelji na liberalizaciji svetovne trgovine, sproščanju carin in drugih trgovinskih ovir. Najpomembnejši element vsake organizacije so njene članice. Bodoče države članice morajo izpolnjevati stroge pogoje, katere določi STO. Članstvo STO danes šteje 153 članic.
Regionalne ekonomske integracije imajo pomembno vlogo v menjalnih odnosih svojih članic in v STO. Ekonomske integracije pripomorejo k večji blaginji prebivalstva in k hitrejši liberalizaciji svetovne trgovine. Nekatere najpomembnejše REI so EU, NAFTA, MERCOSUR in APEC. Te integracije so si po strukturi, stopnji institucionaliziranosti in značilnostih različne, vendar je pri vseh zaznati poglobljeno integracijo in poenoteno poslovanje. Na vprašanje ali so regionalne ekonomske integracije in multilateralni trgovinski sitem prijatelji, tujci ali sovražniki, bi lahko odgovorili, da so znanci
Ključne besede: regionalizem, multilateralizem, WTO, GATT, svetovna trgovinska organizacija, regionalne ekonomske integracije, REI, NAFTA, EU, MERCOSUR, APEC, liberalizacija trgovine, mednarodna trgovina
Objavljeno v DKUM: 08.11.2010; Ogledov: 1778; Prenosov: 204
Celotno besedilo (393,16 KB) |
