Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava besedotvorne posebnosti Pohlinovega jezika v primerjavi z današnjim knjižnim jezikom. V teoretičnem delu je predstavljeno slovaropisno in jezikoslovno delo očeta Marka Pohlina ter dosedanje obravnave besedotvorja v njegovem jeziku. Prav tako so podana izhodišča besedotvorne teorije in besedotvorne stilistike, ki so bila podlaga naši besedotvornostilistični analizi. Slednja je obsegala analizo izbranih primerov tvorjenk, zbranih iz Slovarja Pohlinovega jezika (Snoj 2020) od črke A do J, ki smo jih primerjali z njihovimi sodobnimi sopomenkami. Osredotočili smo se na posebnosti glavnih sestavin tvorjenk, in sicer njihovih besedotvornih podstav in obrazil oz. obrazilnih morfemov. Pri obravnavi besed smo upoštevali tudi njihov izvor in opazovali njihovo vključenost v slovarje, nastale pred in po Pohlinovem slovarskem delu. Zadnji del magistrskega dela zajema predstavitev treh zanimivih besednih družin v Pohlinovem slovarju, katerih kontinuiteto smo opazovali še v Pleteršnikovem slovarju in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.
Ključne besede: besedotvorna stilistika, značilnosti Pohlinovega jezika, specifična obrazila, specifične besedotvorne podstave, besedna družina
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 791; Prenosov: 57
Celotno besedilo (2,96 MB)

Opis: Splet predstavlja spremembo v komunikaciji, stilu sporočanja in tvorjenju besedil. Zaradi formalizirane anonimnosti, ki jo omogoča spletni prostor, se čedalje težje odkriva avtorje diskurzov in besedil na spletu, saj hibridna oblika posredovanja informacij z novo metabesedilnostjo zahteva najaktualnejše pristope pri ugotavljanju avtorstva tovrstnih besedil. V magistrskem delu smo zato v teoretsko jezikoslovno izhodišče uvedli Foucaultovo (arheologijo) vednost(i) s področja jezika in diskurza ter v nadaljevanju upoštevali Unukov pogled na stil, ostalo splošno jezikoslovno teorijo pa smo dopolnili s ključnimi spoznanji s področja forenzičnega jezikoslovja in forenzične stilistike. V aplikativni razsežnosti magistrskega dela smo skozi statistične, korpusne in ostale forenzične analize vseskozi upoštevali načela objektivnosti, relevantnosti ter samokritike po Keržanu. Ustreznost teoretskega koncepta pri obravnavani problematiki magistrskega dela se je potrdila skozi raziskovalni del, saj smo prišli do rezultatov, ki kažejo na potencialno vrednost uporabljene metodologije pri ugotavljanju stilnih razlikovanj med besedilnimi vrstami, komentarji na spletnih straneh in na splošno med vsemi besedili. Predstavljene stilne vrednosti omogočajo tudi prepoznavanje avtorstva besedil(a) in ugotavljanje stilnega profila tvorcev spletnih komentarjev.
Ključne besede: analiza diskurza, forenzično jezikoslovje, besedilna stilistika, kvantitativna besedilna analiza, profiliranje avtorja
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 2275; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Konceptualen prispevek podaja teoretični prikaz stilizacije kot fenomena jezikoslovne stilistike. V verbalni komunikaciji stil označuje način pojavnosti, ki izhaja iz hotenega izbora uporabljenih in prirejenih jezikovnih ter nejezikovnih sredstev. Stil besedila nastaja na podlagi zbira izraznih sredstev in je nasledek procesov, ki se v besedilu povezujejo. Razlikujemo proces stilistične diferenciacije in stilotvorni proces. Bolj ko je jezik razvit, več možnosti izbire in uporabe jezikovnih sredstev ima v stiliziranju. S postopnim členjenjem stilov nastopa tudi členjenje stilnih sredstev; funkcija besedila določa izbor izraznih sredstev in delitev stilov. Glede na svojo stilno zaznamovanost ali emocionalno-ekspresivni odtenek se zaznamovana jezikovna sredstva uporabljajo v natančno določenem kontekstu, stilna vrednost se najbolj čuti v besedišču in skladenjskih sredstvih. Stilizacijo tvori celotna dejavnost sporočanja, ki vodi do uresničitve določenega stila; načinov stilizacije je več, običajno se prepletajo kot snopi stiliziranja. Stilna norma je obvladovanje rabe stilnih vrednosti sredstev.
Ključne besede: jezikoslovna stilistika, stil, stilem, stilizacija, sopomenskost, stilna norma, snopi stilizacije
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1511; Prenosov: 137
Celotno besedilo (770,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This paper focuses on a comparison of two written advertisements for health products in terms of the attitudinal references and dialogistic positioning created by both texts, which contribute to their persuasive style. For this purpose, the appraisal framework developed by Martin (2000, 2005) and White (2000, 2005) is applied analytically to both texts to decode explicit and/or implicit attitudinal values, their amplification and sources. The analysis of primarily semantically oriented appraisals, and their co-patterning and transformations, tracks the way in which the language in both advertisements evaluates, adopts stances, construes social roles and relationships from a dialogic perspective. This perspective is based on the Bakhtin/Vološinov view of verbal and written communication, of how language operates rhetorically to influence the beliefs, attitudes and expectations of the addressed readership. As a resource of interpersonal meanings, appraisal values, especially implicit ones, are frequently triggered by or attached to experiential meanings which encode the experience of reality. Therefore, the analysis of the appraisals in this paper coincides with the analysis of transitivity to track the participants, processes and circumstances. Crossreferences within the field of logico-semantic relations between sentences and clauses are made to reveal potential tokens of appraisals.
Ključne besede: jezikoslovje, stilistika, oglasi, jezik oglasov, pisni oglasi, prehodnost, prepričljivost, logično-semantični odnosi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1101; Prenosov: 68
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Jezik prava je posebno področje rabe jezika, ki s svojimi značilnostmi neposredno uveljavlja novo stanje stvari in odi med strokovne jezike. Ker gre za dokaj hermetičen jezik, je toliko bolj kompleksen kot jezik katere koli druge prakse in s tem toliko bolj zahtevna in odgovorna njegova raba. Preučili bomo jezik prava oz. natančneje eno od njegovih podzvrsti – jezik pravne prakse, ki se uporablja v odvetniški pisarni in ki ga tvorci uporabljajo pri pisanju oz. ubesedovanju svojih besedil ter pri sporazumevanju s strankami. To nas bo vodilo skozi naključno izbrane dopise, ki jih bomo s pomočjo izdelanih kriterijev razdelili na več struktur oz. ravnin, katere bomo natančneje analizirali z različnimi pristopi. V makrostrukturi dopisov bomo pregledali sestavne dele dopisov. Nato bomo preučili namere dopisov in tematsko zgradbo. Kriteriji besedilnosti bodo izhodišče analize. Skozi mikrostrukturo se nam bo prikazovala pravopisna, slovnična, slovarska raven. Pomagali si bomo s pristopom jezikovne pragmatike in s teorijo govornih dejanj. S stilistiko bomo preučili načela pisanja in z njimi povezana načela sporazumevanja. Raziskovanje tvorcev in njihovo pisanje pa se ne bo ustavilo pri pragmatiki, temveč bo analizo nadaljeval pristop jezikovne forenzike s pomočjo interdisciplinarnih ved psiho- in sociolingvistike.
Ključne besede: Sporazumevanje, jezik prava, besedilo, poslovna korespondenca, dopisi, makrostruktura, mikrostruktura, stilistika, jezikovna pragmatika, jezikovna forenzika.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2014; Ogledov: 2216; Prenosov: 255
Celotno besedilo (1,17 MB)