Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ena izmed največjih znamenitosti Maribora je Stara trta. To je vinska trta, sorte žametna črnina, ki raste na pročelju Hiše Stare trte in je stara že več kot 400 let, zaradi česar je tudi vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša trta na svetu. Da bi se trta ohranila in razširila svoje potomstvo izven Maribora, se vsako leto ob obredu rezi podari njene cepiče, iz katerih so že marsikje po svetu zrastle potomke Stare trte. Cepiči so cepljenke, vegetativno razmnožene rastline, nastale s cepljenjem originalnih rozg Stare trte. Cilj diplomske naloge je zbrati na enem mestu podatke o prejemnikih cepičev Stare trte. V prvem delu diplomske naloge smo se tako osredotočili na prejemnike cepičev Stare trte v Sloveniji, v drugem delu pa na prejemnike v Evropi; pri nalogi nam je bil v veliko pomoč GIS-program ArcGIS Online. Ugotovili smo, da je bilo v Sloveniji do sedaj podeljenih skupno že kar 96 cepičev Stare trte, in sicer jih je bilo na območju Štajerske in Koroške podeljenih največ, kar 57, kar znese v odstotkih 59,4 %, območja Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske imajo vsaka po 10 cepičev (10,4 %), območje, ki združuje Primorsko in Notranjsko, pa jih je dobilo devet (9,4 %). Po Evropi je bilo podarjenih že 59 cepičev Stare trte, in sicer v kar 20 različnih držav. Največ jih je na območju Srednje Evrope, in sicer 33 (56 %), sledi Jugovzhodna Evropa z 12 prejemniki (20,3 %), na tretjem mestu je Zahodna Evropa z osmimi dobljenimi cepiči (13,5 %), sledi Južna Evropa s petimi cepiči (8,5 %), na območju Severne Evrope pa je zaenkrat zgolj en cepič (1,7 %). Države, ki so prejele največ cepičev so Avstrija (17), Nemčija (6) in Hrvaška (6).
Ključne besede: cepič, Stara trta, razporeditev, Slovenija, Evropa, GIS
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1153; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,60 MB)