Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Analyzing asymmetry from biomechanical parameters of the lower extremities has become a standard practice for accurate assessment of athletic performance, injury prevention, and rehabilitation. The aims of this study were (1) to determine differences between explosive strength and asymmetry of the lower extremities using kinetic parameters of the CMJ jump test in young female athletics, and (2) to investigate correlation between speed and asymmetry, as speed and kinetic parameters. The two groups of nine female sprinters (mean ± SD; G1-age 15.6 ± 1.34 years, height 170.1 ± 0.57 cm, body mass 62.54 ± 7.73 kg, and BMI 21.6 ± 2.05; G2-age 16.2 ± 1.3 years, height 168.4 ± 0.61 cm, body mass 57.69 ± 3.12 kg, and BMI 20.37 ± 1.38) performed the CMJ test without using an arm swing, as well as a 100 m test. Two tensiometric platforms were used for the kinetic parameters and asymmetry. Asymmetry was calculated by an AI equation, and the values of the takeoff velocities and jump height parameters were obtained by integral formula and the trapezoidal rule of impulse-momentum methods. The results show differences in four kinetic parameters: height (G1- 26.82 ± 3.56 cm, vs. G2- 17.45 ± 2.01 cm), concentric impulse, (G1- 96.05 ± 16.95 N·s, vs. G2- 68.41 ± 4.77 N·s), takeoff velocity, (G1- 2.29 ± 0.14 m/s, vs. 1.83 ± 0.12 m/s), and concentric velocity, m/s (G1- 1.5 ± 0.175 m/s, vs. 1.17 ± 0.122 m/s), as well as a negative strong and very strong correlation between asymmetry and kinetic parameters for three parameters: Peak Force (G1- r = −0.878, and all subjects r = −0.633), Eccentric Impulse of left leg (G1- r = −0.865) and Concentric Impulse of right leg (G2- r = −0.878), (p <.05). The younger sprinters did not show the principle of muscle activation in the form of a longer preparatory phase of contact time, eccentric and concentric phase, as well as a force impulse that is optimal. There was no correlation between asymmetry and sprint performance.
Ključne besede: asymmetry, kinetics, explosive strength, sprint, athletics
Objavljeno v DKUM: 01.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (277,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Tako podjetniki kot zaposleni v korporacijah, ki v svoj inovacijski proces vpeljujejo k uporabniku usmerjene metode inoviranja, kot so dizajnerski način razmišljanja, koncepti vitkega štartnika ali dizajn sprint, pogosto adaptirajo enega izmed načinov razmišljanja in napačno poenotijo ostale koncepte z njim. V literaturi je mogoče najti analize in specifikacije omenjenih pristopov. Vse tri metode so orientirane k odkritjem s fokusom na uporabnika in njegove potrebe ter uporabljajo učenje kot enoto za napredek. Kljub podobnostim se metode v literaturi ne nanašajo druga na drugo. V diplomskem projektu smo podrobneje preučili razlike med metodo vitkega štartnika, dizajnerskim razmišljanjem in dizajn sprint metodo. V kritičnem pregledu literature in primerov uporabe na področju omenjenih metod smo raziskali njihove prednosti in omejitve, s katerimi smo pokrili nekatere vrzeli v literaturi in pripomogli k boljšemu razumevanju razlik. S tem smo omogočili, da se podjetniki in inovatorji lažje odločijo, kdaj in katero metodo vpeljati, in predstavili situacije, v katerih posamezna metoda nima popolne učinkovitosti. Na podlagi raziskave smo svetovali o kritičnih vprašanjih podjetnika, preden se odloči za implementacijo. Ugotovili smo, da je dizajnersko razmišljanje najbolj primeren pristop v najzgodnejših fazah upravljanja podjetij, saj spodbuja kulturo kreativnosti, razvoj empatije in z iterativnim testiranjem ekstremnih rešitev vodi do novih spoznanj. S tem lahko podjetniki dosežejo globoko razumevanje svojih uporabnikov in se o zaželenosti prepričajo, preden se odločijo za razvoj in o viziji podjetja. Kot sistem za upravljanje inovativnih podjetij je smiselno upoštevati statistično reprezentativne vzorce kvantitativnih podatkov in ubrati metodo vitkega štartnika. S pomočjo NSP-ja in zanke naredi-meri-spoznaj se lahko preverijo ključne predpostavke trajnostnega poslovnega modela v fazi, ko le-ta že obstaja, a še ni validiran. Smiselna je tudi uporaba v kasnejših fazah, kjer s kvalitativnim merjenjem odzivov do inkrementalnih sprememb produkta na trgu dosegamo boljšo uspešnost. Prednost dizajn sprinta je predvsem skrajšanje birokracijskih postopkov, ki nastanejo v velikih podjetjih, in povečanje kolaborativnosti med člani ekipe z različnih področij. Smiselno ga je uporabiti pred odločitvami, ki temeljijo na predpostavkah z visokim rizikom. Ker je za uspešno izpeljavo pomembno, da že poznamo ciljne uporabnike, je dizajn sprint smiselno uporabljati v fazah, ko je poslovni model sicer že razvit, a še ne popolnoma validiran. Pri tem pa je ključno izpostaviti tudi, da dizajn sprint nikakor ne more nadomestiti kvantitativnega iterativnega procesa, saj z njim ne dobimo dokaza o ujemanju produkta in trga. Služi kot sistem za kvalitativno validiranje pred porabo resursov za razvoj funkcionalnega NSP-ja.
Ključne besede: Metoda vitkega štartnika, dizajnersko razmišljanje, dizajn sprint, k uporabniku usmerjeno inoviranje
Objavljeno v DKUM: 17.03.2020; Ogledov: 1232; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,13 MB)