| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 153
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Družba za upravljanje terjatev bank
Maja Loknar, 2020, diplomsko delo

Opis: Bančni sistem in njegovo brezhibno delovanje sta ključnega pomena za državo in njene ljudi, saj bančni sistem in dogajanje na njegovem trgu neposredno posegata v realni sektor in življenje ljudi. Ko je leta 2008 prišlo do svetovne finančne krize, so se tega zavedale vse države, saj zaradi prepletenosti finančnih trgov različnih držav med sabo praktično ni bilo države, ki se je takratna finančna kriza ne bi dotikala. Finančno krizo so povzročila deviantna ravnanja finančnega sektorja in finančnih institucij z namenom stremljenja k višjemu dobičku, zato so se odločali za bolj tvegane posle in odobravali bolj tvegane kredite. V diplomskem delu smo raziskali, kdo so krivci za nastanek takratne finančne krize, kaj so slabe terjatve in kateri so načini, kako reševati finančno krizo. Večina držav se je ob prejšnji finančni krizi odločila za urejanje problema slabih sredstev bank in tveganih postavk na način, da so uporabile mehanizem t. i. slabe banke. Pri nas je leta 2013 v okviru mehanizma slabe banke nastala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je v slovenskem prostoru nase prevzela slabe terjatve bank. V diplomskem delu smo predstavili ozadje nastanka finančne krize, slabe banke in naše DUTB. Ker verjamemo, da rešitev za izogib nadaljnjih takšnih kriz v nadzoru in ustrezni regulaciji finančnega trga obstaja, smo pregledali, kaj o poslovanju DUTB pravijo na Računskem sodišču. Pregledali smo tudi, kakšen sistem imajo in kako so uporabljali model slabe banke v tujini.
Ključne besede: diplomske naloge, DUTB, slaba banka, finančna kriza, računsko sodišče
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 148; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
Stresnost sodniškega dela
Peter Umek, Bojan Dobovšek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Delo na sodišču je nedvomno stresno in sodniški poklic sodi med stresno bolj ogrožene poklice. Sodniki in drugi zaposleni v pravosodju doživljajo strese tako kot v drugih poklicih, nekateri vzroki stresa (stresorji) pa so posebni, povezani z naravo dela. Med primarne stresorje sodniškega dela prištevamo osamljenost oziroma socialno izoliranost sodnikov, občutke ogroženosti, zaskrbljenost za lastno varnost in varnost družine, preobremenjenost z delom in intelektualno zahtevnost, poleg tega pa tudi spremembe zakonodaje, pritiske politike, medijev in javnosti, dolgotrajne sodne procese ipd. Med sekundarne stresorje pa uvrščamo predvsem nenehno soočanje s tragedijami strank v sodnem procesu. Stalna prisotnost navedenih stresorjev lahko privede do različnih nezaželenih sprememb na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju, pa tudi do izgorelosti. Vse te navedene težave lahko vplivajo na kakovost dela sodnikov in povzročajo tudi resne zdravstvene težave. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere dejavnike dela sodniki doživljajo kot stresne in katere težave na spoznavnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju najbolj pogosto doživljajo. Metodologija: Na osnovi raziskav o stresnosti sodniškega dela, ki so bile narejene v tujini, smo sestavili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali, kaj civilni sodniki naših sodišč pri svojem delu doživljajo kot stresno in katere težave pripisujejo izpostavljenosti delovnim stresorjem. Vprašalnik smo s pomočjo turning pointa uporabili pri predavanju o stresnosti sodniškega dela v okviru sodniške šole, ki je v spomladanskih mesecih potekala na Čatežu ob Savi. Tako smo pridobili odgovore od 150 civilnih sodnic in sodnikov. Ugotovitve: Sodnice in sodniki so menili, da je sodniški poklic stresen in kot najbolj stresne so navajali zunanje vplive na njihovo delo, manj stresne pa doživljajo situacije, ki so neposredno povezane s pripravo in vodenjem obravnav. Kot najbolj pogoste pa so navajali težave s čustvenega in telesnega področja (vznemirjenost, napetost, zaskrbljenost, motnje spanja in glavobole). Omejitve/uporabnost raziskave: V raziskavo so bili vključeni samo sodniki in sodnice, ki so se udeležili sodniške šole. Vzorec je sicer dovolj velik, nismo pa ugotavljali njegove reprezentativnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka: V Sloveniji še ni bilo narejene raziskave o stresnosti sodniškega dela. Rezultati bodo nedvomno uporabni za vodstva sodišč in Sodniško društvo pri načrtovanju preventivnih ukrepov in načrtovanju psihosocialne pomoči sodnikom in sodnicam.
Ključne besede: sodišče, stres, stresorji, posledice, psihosocialna pomoč
Objavljeno: 12.05.2020; Ogledov: 96; Prenosov: 3
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava poročil o delu policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017
Melita Ludvik, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, ko je zagrešenih kaznivih dejanj zelo veliko, o tem mediji poročajo praktično vsak dan. Vse pogosteje se pojavljajo organiziran kriminal, trgovina z orožjem in mamili ter pranje denarja, a druga kazniva dejanja ne zaostajajo. Glede na storjena dejanja je ovadenih relativno malo osumljencev, še manjše je število obtoženih in še nižje število pravnomočno obsojenih. V predkazenskem delu preiskovanja je v središču delo policije in njena učinkovitost, delu policije pa sledi delo državnega tožilca in sodišča. Skozi sita posameznih udeležencev postopka se število osumljencev, obtožencev in obsojencev močno zmanjša. Temu osipu pravimo kriminalitetni lijak. V okviru diplomskega dela je bila opravljena primerjalna analiza statističnih podatkov policije in državnega tožilstva za leti 2012 in 2017. Direktne primerjave so skorajda nemogoče, saj se zajemanje podatkov obeh institucij zelo razlikuje. Na podlagi podatkov je bilo kljub temu ugotovljeno, da le manjši del kaznivih dejanj sproži ustrezno sodbo. Od vseh zaznanih kaznivih dejanj je bilo obsojenih osumljencev zelo malo, le 1,5 % pa jih je prestajalo tudi zaporno kazen. Vrhovno državno tožilstvo pojasnjuje, da državno tožilstvo zavrže velik del ovadb, in sicer predvsem zaradi nezadostne dokazne podlage za utemeljen sum.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, predkazenski postopek, sodišče, kriminal, zaporna kazen
Objavljeno: 15.01.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1009,03 KB)

5.
Molk organa in sodno varstvo s primerjalnopravno analizo
Barbara Balažic, 2019, magistrsko delo

Opis: Molk organa kot poseben upravnoprocesni institut nastopi, kadar v predpisanem roku ne pride do izdaje oziroma vročitve upravnega akta, s katerim bi pristojni organ moral odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Upravna neodzivnost je pravno vprašanje, povezano z načelom dobrega upravljanja, varstva pravic strank in načelom zakonitosti, ki ščiti pred samovoljo in arbitrarnostjo upravnih organov. Posamezni nacionalni upravni sistemi molk organa različno urejajo in zakonodajalec kršitev predpisanih rokov za odločanje ne opredeli kot nezakonito dejanje. Najbolj razširjen pravni učinek molka organa je fikcija negativne odločitve, ki omogoči uveljavitev pravnih sredstev, kajti šteje se, da je bil zahtevek stranke zavrnjen. Vse bolj pa se z namenom večje učinkovitost upravnega odločanja, kot izjema od klasičnega molka organa, uveljavlja fikcija pozitivne odločitve, ki jo spodbuja tudi pravo Evropske unije. Sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave se izvaja preko kontrole dokončnih upravnih aktov, ki predstavljajo predpostavko za sprožitev upravnega spora. Ker v primeru molka organa formalnega upravnega akta ni, se s tem onemogoča sodni nadzor in sprožitev upravnega spora stranki. Zato neizdan upravni akt v primeru molka organa nadomesti fikcija negativne odločitve in gre za t. i. predhodni upravni spor. Sodišče ima v primeru tožbe s katero se zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta na voljo več možnosti. Lahko naloži izdajo upravnega akta pristojnemu organu, vročitev odločbe ali ob izpolnjenih zakonskih pogojih samo odloči v zadevi. Toda nadomeščanje upravnih aktov s sodnimi odločbami ni pravilo, temveč se uporabi v primeru, kadar je zaradi pravnih in dejanskih okoliščin odločitev sodišča potrebna. V skladu s 6. in 13. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah imajo posamezniki pravico do učinkovitega pravnega sredstva na nacionalni ravni in do dostopa do sodišča ter poštenega postopka v razumnem roku tudi v upravnih zadevah. Upravno sodstvo z nadzorstveno funkcijo nad delom uprave predstavlja pomembno instanco varstva človekovih pravic, saj se z možnostjo upravnega spora v primeru molka organa uresničuje načelo pravne države. Po sprejetem subjektivnem konceptu upravnega spora, ki temelji na varstvu pravic, posameznik z zatrjevanjem kršitve s posledicami prispeva k varstvu objektivne zakonitosti pravnega reda. Upravna sodišča ne presojajo zgolj zakonitosti dokončnih upravnih aktov in dejanj uprave, temveč s svojimi odločitvami usmerjajo delovanje upravnih organov.
Ključne besede: uprava, sodni nadzor, upravno sodišče, upravni akt, fikcija negativne odločitve, upravni spor, pravo Evropske unije
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 581; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (825,59 KB)

6.
(Ne)spoštovanje mednarodne arbitražne odločbe
Tjaša Lubec, 2019, diplomsko delo

Opis: Konvencija o mirnem reševanju mednarodnih sporov države podpisnice v primeru spora napotuje na različne oblike mirnega reševanja sporov med drugim tudi na arbitražo. Uradno je Stalno arbitražno sodišče v Haagu nastalo z 20. členom omenjene konvencije, ki določa, da se sile podpisnice obvezujejo, da bodo organizirale Stalno arbitražno sodišče, ki bo vselej dostopno in bo delovalo v skladu s pravili postopka, vključenimi v to konvencijo, razen če se stranke dogovorijo drugače. Stranke spora izbirajo člane arbitraže iz spiska arbitrov, lahko pa imenujejo tudi druge posameznike. Odločitev arbitražnega sodišča je tako odločitev večine arbitrov, ki je dokončna in zavezujoča tako da pritožba ni več mogoča. Kadar so v sporu države, zanje ne velja imuniteta pred izvršitvijo odločbe. Kadar pride do dokončne odločitve arbitražnega sodišča, morajo države kot stranke spora določbe iz arbitražne odločbe implementirati v nacionalni pravni red. Težava pa se pojavi, ko država tega ne stori, saj v mednarodnem pravnem okolju ni sistema prisile, ki bi se izvajal v primeru nespoštovanja takih odločb. Problematika neizvršitve arbitražne odločbe je v diplomski nalogi izpostavljena v dveh sporih in sicer pri mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško ter Filipini in Kitajsko glede Južnokitajskega morja.
Ključne besede: mednarodna arbitražna odločba, Stalno arbitražno sodišče, mednarodno pravo, neizvršitev odločbe, ukrepi za neizvrševanje arbitražne odločbe
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 335; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (876,73 KB)

7.
Žvižgaštvo: zakonska ureditev in praksa evropskega sodišča za človekove pravice
Vid Pajer, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je raziskan koncept žvižgaštva, ki se pojavlja znotraj novinarskih virov. V začetku naloge je opisana njegova zgodovina, definicije in razlaga pojma, nato so predstavljeni zakoni, ki se nanašajo na varovanje novinarskih virov in prijaviteljev nepravilnosti. Na koncu je izvedena analiza in primerjava primerov zaščite novinarskih virov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovljeno je bilo, da je žvižgaštvo vedno bolj aktualna tema. Žvižgači so v Republiki Sloveniji pravno dobro zaščiteni, novinarji pa so dolžni spoštovati njihovo željo po anonimnosti, dokler je ne pretehta javni interes.
Ključne besede: žvižgaštvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, novinarski vir, zakon
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 565; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (446,04 KB)

8.
Zagotavljanje pravice do varovanja osebnih podatkov skozi prakso Ustavnega sodišča RS, Sodišča EU in nadzornih organov
Luka Zorn, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, zato je njeno zagotavljanje pomembno z vidika demokratičnosti družbe. V diplomskem delu je predstavljena slovenska in evropska zakonodaja, ki urejata področje varstva osebnih podatkov. Nadalje je predstavljeno in primerjano delo Informacijskega pooblaščenca in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi letnih poročil za obdobje od 2016 do 2018. V diplomskem delu so predstavljene in primerjane izbrane odločitve Ustavnega sodišča RS in Sodišča Evropske unije. Na podlagi pregleda zakonodaje, letnih poročil nadzornih organov ter sodne prakse je predstavljena pravna ureditev na področju varstva osebnih podatkov, predstavljena je opredelitev Ustavnega sodišča in Sodišča EU do pojma varovan osebni podatek ter predstavljeno delo nadzornih organov v Sloveniji in na ravni Evropske Unije za obdobje od 2016 do 2018.
Ključne besede: diplomske naloge, pravica do varovanja osebnih podatkov, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (870,63 KB)

9.
Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije
Veronika Kuralt, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 710; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Analiza sodnih postopkov v zadevi Patria
Primož Seršen, 2018, diplomsko delo

Opis: Vsaka država raste in se razvija v zelo dinamičnem okolju, zato je za razvoj katerekoli države pomembno, da ima trden ter suveren sodni sistem. Slednji je temelj vseh demokratičnih držav in ob pravilnem delovanju ter organiziranosti veliko pripomore h konstantnemu in postopnemu premikanju proti zastavljenemu cilju, ki je sodobno urejena demokratična država. Sodni sistem pa je velikokrat na težki preizkušnji, ko ima opravka s takimi ali podobnimi primeri, kot je afera Patria. Slednja je zelo kompleksen primer, saj temelji na kaznivem dejanju, ki je zelo težko dokazljivo. Nakazuje namreč na protizakonita dejanja korupcije v sklepanju državnih poslov, natančneje nakupa vojaških vozil za potrebe Slovenske vojske v vrednosti 278 milijonov evrov. Primarni cilj diplomskega dela je bil analiziranje sodnih postopkov, ki so zajemali vse stopnje sodišč v Republiki Sloveniji. Z deskriptivno in analitično metodo raziskovanja smo preučili zbrane podatke in v celoti potrdili hipotezo , da sta bila med sodnimi postopki v obravnavni aferi kršena načelo zakonitosti v kazenskem pravu in pravica do poštenega sojenja. Analiza nam je prav tako omogočila, da smo eno od hipotez v celoti ovrgli. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo kršitev 28. člena ustave, kar je pomenilo, da je sodišče sodni postopek v obravnavni aferi ustavilo tudi zaradi vsebinskih razlogov in ne izključno zaradi procesnih kršitev. Dveh hipotez pa v celoti nismo ne ovrgli, ne sprejeli, saj iz zbranih podatkov ni bilo mogoče brez dvoma trditi, da je primer Patria zgolj politična afera ter da je bil sprožena na dovolj trdnih pravnih temeljih. 
Ključne besede: diplomske naloge, afere, Patria, sodišče, korupcija, sodni postopek
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 824; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici