| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 159
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev
Janja Vollmaier Lubej, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji Tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja v prozi sodobnih koroških avtorjev in avtoric se ukvarjam z izbranimi literarnimi deli vidnejših sodobnih avtorjev in avtoric, ki prihajajo s Koroške v Sloveniji. Prvi del disertacije se najprej osredinja na pojem umetnosti, pri čemer skušam njen vidik v širši družbeni resničnosti predstaviti s pomočjo treh medsebojno povezovalnih disciplin, to so filozofija, psihologija in književnost. Zlasti slednji namenjam nekoliko več pozornosti, saj me zanima njena prepustnost, ki se kaže predvsem v povezovanju glasbene in tudi likovne umetnosti. Disertacija se uvodoma ukvarja še s trivialnostjo, pri čemer se naslanjam predvsem na ugotovitve Mirana Hladnika, ki se je v slovenskem literarnozgodovinskem prostoru najnatančneje ukvarjal s to temo, ter Alojzije Zupan Sosič. Prvi del disertacije se v nadaljevanju osredotoča na teoretična izhodišča, na katerih bo temeljila študija. Najprej jasno in natančno določim namen ter cilje, metode dela in zapišem predpostavke. Teoretična dognanja se naslanjajo na naslednja izhodišča: tema in motiv, ki ju kot pojma povzemam po različnih literarnih teoretikih (Daemmrich, Juvan, Kos, Kmecl), simbol (Lotman, Čeh, Kernev Štrajn), literarni prostor (Lotman, Čeh) ter imagologija (Smolej, Pageaux). Vsi pojmi, temeljna sta motiv in tema, so namreč medsebojno prepredeni z opazovanjem literature, ki jo obravnava ta disertacija. Jedro prvega dela predstavljata pregled in analiza literarnih del Janeza Mrdavšiča, Toneta Turičnika, Ivanke Hergold, Vinka Ošlaka, Andreja Makuca, Cvetke Bevc, Silvije Borovnik, Matjaža Pikala in Barbare Simoniti. Izhajam iz motivno-tematske analize in iz jezikovno-slogovnih posebnosti, ki jih vsebuje literatura sodobnih koroških pisateljev oziroma pisateljic. Nato predstavim izhodišča za analizo, kako raziskati temo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. Osredinjam se zlasti na tri temeljna izhodišča, ta so opazovana glede na a) umetnikov življenjski slog ter glede na njegov odnos do b) lastnega ustvarjanja in c) širše družbe. V njihovih jedrih izhajam še iz različnih podkategorij, ki se pletejo v motivno-tematsko mrežo umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja. V drugem delu analiziram dela, in sicer so to: – roman Skozi soteske (1997) Janeza Mrdavščiča; – kratkoprozni zbirki Prazno nebo (1961), Samomor v nebesih (1964) Marjana Kolarja in izbrani romani istega avtorja, Išči poldan (1967), Robinozonova zastava (2005) ter Primer profesorja Klasinca (2008); – prozni opus Vinka Ošlaka: Hagar (1992), Človeka nikar (1995) in Obletnica mature (1998) z izbranimi eseji; – kratkoprozni prvenec Andreja Makuca Spominjam se ... a že? (1995) s ciklom Posnetki s samim seboj; – romani Soba gospe Bernarde (2007), Ina (2011) in Potovci (2011) ter kratkoprozna zbirka Zgodbe iz somraka (2007) Cvetke Bevc; – Strašljivke (1990) Sivije Borovnik; – romani Modri e (1998), Drevored ljubezni in vojne (2001), Dežela angelov (2011) Matjaža Pikala; – Razdalje (1998) Barbare Simoniti ter pesniške zbirke Zatišnost (1997), Zlati dež (2000), Sončni obrat (2011). Končni sklep je namenjen širši predstavitvi doktorske disertacije, njenim zaključkom oziroma odprtim vprašanjem, ki so ob študiji nastala.
Ključne besede: Sodobna slovenska književnost, koroški avtorji in avtorice, proza, tematologija, tema umetnika, umetnosti in umetniškega ustvarjanja.
Objavljeno: 17.06.2013; Ogledov: 3128; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

12.
13.
O Ivanu Potrču
Petra Skok, Jožica Čeh Steger, 2013, radijski ali tv dogodek

Ključne besede: slovenski pisatelji, slovenska književnost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 395; Prenosov: 12
URL Povezava na celotno besedilo

14.
Podobe tujosti v delih nekaterih sodobnih slovenskih prozaistk
Silvija Borovnik, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Referat se ukvarja s podobami tujosti v delih izbranih sodobnih slovenskih prozaistk. Podrobneje stavlja kratko prozo Maruše Krese Vsi moji božiči (2006) in Vse moje vojne (2009), zbirko kratke proze Erice Johnson Debeljak Tako si moj (2007) in zbirki kratke proze Suzane Tratnik Na svojem dvorišču (2003) in Česa nisem nikoli razumela na vlaku (2008). Besedilo obravnava podobe tujosti, ki so se izoblikovale v bolečem odnosu v razmerju med domovino in tujino, ter različne oblike eksistencialne tujosti avtoric/prvoosebnih pripovedovalk v sodobnem svetu.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, pisateljice, kratka proza, ženska tema, domovina, tujina, oblike odtujenosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 576; Prenosov: 67
URL Povezava na celotno besedilo

15.
Sodobna slovenska kratka potopisna pripoved
Blanka Bošnjak, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Razprava se omejuje na izbor slovenskih kratkih potopisnih pripovednih besedil, ki so jih v zadnjem desetletju v zbirkah izdali naslednji avtorji: Sonja Porle, Barva sladke čokolade, 1998, Pavle Rak, Zlati ptič na kobrini glavi, 2002, Ervin Hladnik - Milharčič, Pot na Orient, 2009 in Evald Flisar, Zgodbe s poti, 2000. V obravnavo so uvrščene potopisne pripovedi, ki imajo hibridne žanrske in formalne značilnosti, hkrati pa lahko vsebujejo elemente fikcije. Obravnavane kratke potopisne pripovedi se povezujejo v širše diskurzivne kontekste sodobne družbe in se prepletajo s kulturnimi, postkolonialnimi in globalnimi ekološkimi vprašanji.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, proza, kratka proza, potopis, avtobiografskost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 546; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

16.
Sodobni slovenski socialno-psihološki mladinski roman
Dragica Haramija, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V članku predstavljamo značilnosti sodobnega slovenskega socialno-psihološkega mladinskega romana, še posebej izpostavljamo teme, ki se v tovrstni slovenski mladinski prozi najpogosteje pojavljajo. Ta romaneskni žanr zaradi strukture literarnih likov, uporabljenih jezikovnih sredstev in drugih morfoloških značilnosti pomika starostno mejo branja mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenska književnost, sodobna slovenska književnost, mladinska književnost, roman, tematologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1923; Prenosov: 144
URL Povezava na celotno besedilo

17.
Slovenska kulturna dediščina v zgodbah in podobah
Dragica Haramija, Janja Batič, 2011, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: V prispevku so predstavljene tri izbrane kakovostne izvirne slikanice, katerih skupna tema je prikaz slovenske kulturne dediščine. V ljudski pripovedki Kako je nastalo Blejsko jezero skozi zgodbo in podobe spoznamo krajinski naravni kulturni biser. Gal v galeriji Svetlane Makarovič popelje bralca po Narodni galeriji; stavba sodi med arhitekturno dediščino, slike v njej pa med premično dediščino. Fant z rdečo kapico Andreje Peklar pa je povezan s situlo iz Vač, ki sodi v arheološko dediščino Slovencev.
Ključne besede: slovenska književnost, slikanice, kulturna dediščina, ilustracije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1188; Prenosov: 107
URL Povezava na celotno besedilo

18.
Tomšičev literarni opus med Šavrinkami in Šandrinkami
Miran Štuhec, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značil-nostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklusa od te oznake odmaknil. Ključni socialni, nacionalni in moralni zagoni v zbirki novel Južni veter in v romanu Grenko morje namreč preraščajo pogansko ter krščansko mitologijo, poudarjeno zanimanje za skrivnostno, bližino s pravljičnim in ta dela uvrščajo v območje nove oblike realizma, kjer ni več prostora za plodno sintezo magičnih prvin z realističnimi.
Ključne besede: slovenska književnost, praavljično, mitično, magično, socialni motivi, izseljenska izkušnja, Grenko morje, Južni veter
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 435; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (489,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

19.
Književna esejistika in književna kritika
Miran Štuhec, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen članka je prikazati, kako se je v zadnjem času slovenska literarna veda odzivala na književnokritiško in literarnoesejistično prakso. Glavna ugotovitev potrjuje predpostavko, da je v zadnjih desetih ali petnajstih letih nastalo več del, ki so pomembno dopolnila starejše zgodovinske in teoretske uvide. Če k temu dodam še druge znanstvene dogodke, potem je mogoče skleniti, da je literarna veda obe področji reflektirala vitalno in kompetentno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenska literarna veda, slovenska literarna zgodovina, literarna esejistika, zgodovinski pregledi, književna kritika, vrednotenje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (469,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

20.
Leposlovne slikanice o prevoznih sredstvih Vesne Radovanovič
Janja Batič, Dragica Haramija, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljenih šest slikanic avtorice Vesne Radovanovič, ki sta jih ilustrirali Ana Razpotnik Donati in Maja Lubi: Aljažev čevelj, Belo jadro, Dedkovo kolo, Mavrični balon, Puhačka in Rožnati avtobus. Zgodbe so izšle v slikaniški obliki, zato sta v članku predstavljeni obe slikaniški sestavini, torej besedilo in ilustracija. Vrstno-žanrsko sodijo slikanice med kratka prozna realistična in fantastična besedila, katerih temeljni žanrski princip je doživljajska proza z majhnim otrokom kot glavnim literarnim likom. Središčni dogodek je otrokova želja, ki se na koncu uresniči. Slikanice se med seboj ločijo po likovnoizrazni moči ilustratork: Ana Razpotnik Donati spretno sestavlja najrazličnejše likovne elemente v nerazdružljivo celoto, skrbno oblikuje podrobnosti in pomensko dopolnjuje zgodbo, Maja Lubi pa v ilustracijah podaja predvsem prevladujoče razpoloženje posamezne zgodbe.
Ključne besede: slovenska mladinska književnost, slikanice, prevozna sredstva, literarne kritike, ocene in poročila, Vesna Radovanovič, Ana Razpotnik Donati, Maja Lubi
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1031; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (162,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici