SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Svetlobno onesnaževanje v Slovenski Bistrici
Nina Globovnik, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: geografija, Slovenska Bistrica, onesnaževanje, svetloba, bleščanje, svetila, diplomska dela
Objavljeno: 26.01.2009; Ogledov: 3900; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (10,88 MB)

3.
TOPOGRAFSKI POPIS CERKVA V ŽUPNIJI SLOVENSKA BISTRICA
Simona Kostanjšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Topografski popis cerkva v župniji Slovenska Bistrica vsebuje natančen opis petih cerkva. Pri vseh objektih je predstavljena njihova geografska lega, lega v naselju, zgodovina, opredeljeno je lastništvo, opisana je arhitektura, popisana in opisana oprema. V posebnem poglavju so izpostavljena odprta vprašanja glede opreme, njenega premeščanja v sami stavbi ali med obravnavanimi objekti, opreme, ki se v literaturi omenja, a je v nobenem od teh objektov danes ni najti in podobno. Posebej pa je obravnavan glavni oltar v podružnični cerkvi Sv. Jožefa, kjer je z natančno slogovno analizo podkrepljena Vrišerjeva atribucija Jožefu Holzingerju. Namen naloge je vzpostaviti osnovo za nadaljnja raziskovanja, ugotoviti, kdaj je bila gradbena in umetniška dejavnost na tem območju najmočnejša, kateri avtorji so bili najdejavnejši in sistematično zbrati ter s topografskimi metodami nadgraditi podatke iz literature. Cilj je tekstualno smiseln in pregleden izdelek, ki omogoča razširjene in poglobljene študije.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, Kovača vas, Ritoznoj, Sv. Jernej, Sv. Jožef, Sv. Marjeta, Sv. Marija-žalostna Mati Božja, Sv. Rok.
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 1670; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (59,47 MB)

4.
OTROCI, VKLJUČENI V PROGRAM ˝POMOČ DRUŽINI PRI VZGOJI OTROK NA DOMU˝
Tanja Šprogar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava otroke in družine, ki so vključeni v preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica. Ob besedni zvezi "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" najprej pomislimo na socialne delavce, ki pomagajo družinam pri vzgoji otrok, ki imajo kakršnekoli težave ali učne, delovne ali socialne. Pomislimo na otroke, ki od svoje družine ne morejo pričakovati zdrav osebnostni razvoj, ki imajo težko otroštvo in težave v vsakdanjem življenju. V teoretičnem delu diplomske naloge je opredeljen pojem preventivni program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", vsebinski namen programa "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu" ter razlogi vključitve otrok oziroma družine v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", izbira in naloge javnih delavcev in socialnega delavca ter predstavitev in vloga Centra za socialno delo Slovenska Bistrica in Zavoda za zaposlovanje Slovenska Bistrica. Empirični del se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom otrok, ki so vključeni v program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu", ki ga izvaja Center za socialno delo Slovenska Bistrica v občinah Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole in Poljčane. Raziskava je pokazala, da so anketirani otroci s programom zadovoljni, program ne temelji samo na učenju, temveč tudi na kreativnem preživljanju prostega časa, otroci vzpostavijo pozitiven odnos do javnega delavca in v njem vidijo ne samo odraslo osebo temveč tudi prijatelja ter si želijo, da se program "Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu"po 15-ih letih še vedno nadaljuje.
Ključne besede: preventivni program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, otroci, vključeni v program ˝Pomoč družini pri vzgoji otrok na domu˝, socialni delavec, Center za socialno delo Slovenska Bistrica.
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 1950; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (748,66 KB)

5.
PRESTRUKTURIRANJE INDUSTRIJSKIH DEJAVNOSTI V SLOVENSKI BISTRICI
Milanka Dobnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Prestrukturiranje industrijskih dejavnosti v občini Slovenska Bistrica so analizirane gospodarske spremembe občine po letu 1991. Delo obravnava razvoj bistriškega gospodarstva, prestrukturiranje industrijskih dejavnosti in vplive prestrukturiranja na demografsko podobo občine. Prav tako je namen naloge predstaviti proces tranzicije Slovenije, strukturne spremembe nastale po osamosvojitvi in preskok v gospodarskem napredku po vključitvi v skupni evropski prostor. Prehod v tržno gospodarstvo je razkril strukturna neskladja gospodarstva, ki se je moralo spopasti z novimi pogoji tržnega poslovanja. Ta proces Slovenske Bistrice ni povsem obšel, a gospodarstvo občine vseskozi temelji na kovinsko predelovalni industriji, ki so jo podjetja uspela prilagajati zahtevnim razmeram na trgu. S prestrukturiranjem dejavnosti Slovenska Bistrica stopa v postindustrijsko obdobje. Povečuje se pomen storitev, a je mesto z okolico še vedno izrazito usmerjeno v industrijo, natančneje v predelavo kovinskih izdelkov. V Slovenski Bistrici, kljub splošnemu zatonu industrije, število delovnih mest v sekundarnem sektorju narašča. Vendar gre tukaj za spremenjeno obliko industrije, bolj fleksibilno in tehnološko intenzivnejšo, z velikimi vlaganji v raziskave in razvoj. Storitveni sektor se uveljavlja predvsem v številu poslovnih subjektov. Prevladujejo manjša zasebna podjetja, ki razvijajo nove dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Nove gospodarske razmere vplivajo na mobilnost prebivalstva, kar vpliva na povečanje števila dnevnih migrantov. Spremembe ekonomskih aktivnosti se v prostoru odražajo v spremenjeni prostorski in funkcijski zgradbi mesta. Za obrobje mesta je značilen trend gradnje nakupovalnih središč ter izgradnje industrijskih objektov v dobro opremljeni industrijsko obrtni coni.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, prestrukturiranje, deindustrializacija, Alureg, predelovalne dejavnosti, industrija, gospodarski razvoj.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 1500; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

6.
DEDIŠČINSKA PREHRANA V PONUDBI GOSTINSKIH OBRATOV NA OBMOČJU SLOVENSKE BISTRICE
Klavdija Erjavc, 2010, diplomsko delo

Opis: Naslov diplomske naloge se glasi »Dedišcinska prehrana v ponudbi gostinskih obratov na obmocju Slovenske Bistrice« in je razdeljena na osem poglavij. V prvem poglavju smo podrobneje predstavili podrocje in problem, ki ga bomo raziskovali, prav tako pa še namen, cilje in osnovne trditve. Podali smo omejitve in navedli metode, ki jih bomo pri vsem tem uporabili. V drugem poglavju smo opredelili in predstavili ponudbo gastronomije in njeno razpoznavnost v izbranih dveh državah ter ugotovili, da gastronomska identiteta regije združuje vse ponudnike prehranskih pridelkov in vin ter gostinskih storitev, ki izvirajo iz lokalnih pridelkov in dedišcine okolja. Predstavljene regije se zavedajo pomena ohranjanja dedišcine v kulinariki, turisticno ponudbo gradijo na svoji izvirni kulinariki in na predstavitvi raznovrstnih naravnih vrednot ter na povezavi obojega. V tretjem poglavju smo predstavili turisticne privlacnosti in danosti obmocja Slovenske Bistrice. V nadaljevanju, v cetrtem poglavju, smo na podlagi pricevanj domacinov podrobneje predstavili vrste avtohtonih jedi, njihovo pripravo in kulturo prehranjevanja na obmocju Slovenske Bistrice in okolice. V petem poglavju smo na podlagi terenske raziskave in primerjalne analize štirih gostinskih obratov ugotovili, da le-ti vkljucujejo avtohtone jedi v svojo ponudbo. Menimo, da bi se z obujanjem in poznavanjem starih receptur povecalo povpraševanje po tovrstnih jedeh, saj bi bile te domiselno predstavljene v jedilnem listu. S pomocjo ankete je bili ugotovljeno, da bi tradicionalne prireditve, ki bi vkljucevale ponudbo in predstavitev lokalne gastronomije, pritegnile vec ljudi. Predlagamo torej lokalnim deležnikom, da v prihodnosti organizirajo vec prireditev s kakovostno vsebino, saj zbližujejo gostitelje in goste, omogocajo spoznavanje kulture, okolja, šeg, navad, dedišcine in nudijo priložnost, da ljudje spoznajo znacilnosti okolja. Zadnje poglavje je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, gastronomija, kulinaricna dedišcina, turisticna ponudba, gostinski obrati, anketa, kulinaricna ponudba.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 1183; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

7.
PROCES DEPOPULACIJE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Anja Črešnar, 2010, diplomsko delo

Opis: Intenziven gospodarski razvoj v 2. polovici 19. stoletja je vplival na razvoj industrijskih središč, ki so z zagotavljanjem delovnih mest postala jedra izrazitega priseljevanja in koncentracije prebivalstva. Poselitveni vzorec se je postopoma izoblikoval v populacijska, tj. območja zgoščanja prebivalstva in depopulacijska območja, od koder se je prebivalstvo konstantno odseljevalo. Ta so bila predvsem agrarna in periferna območja, ki so zaradi oddaljenosti od razvojnih središč pričela stagnirati. Kmetijska dejavnost je v agrarnih predelih izgubljala pomen, zmanjševanje vitalne in aktivne delovne sile pa je povzročilo povišanje deleža starega prebivalstva, kar je ekonomske razmere še dodatno poslabšalo. Negativni demografski trendi so prisotni tudi v občini Slovenska Bistrica. Reliefna raznolikost je vplivala na gostoto poselitve znotraj občine, v zadnjih desetletjih pa so prisotni izraziti trendi priseljevanja prebivalcev v neposredno okolico zaposlitvenih in oskrbovalnih središč. Predvsem iz hribovitega dela občine, ki obsega jugozahodni del Pohorja, prebivalci zadnja desetletja opuščajo kmetije in se selijo v mestna središča in njihovo bližino. Že tako majhna naselja izgubljajo prebivalce, nekoč bogate kmetije z velikimi gospodarskimi poslopji in številnimi družinami, pa postajajo le še del preteklosti. Naselja v občini bodo glede na lego in velikost razdeljena v tri območja s podobnimi demografskimi trendi. Z analizo demografskega stanja posameznega območja in naselij znotraj njega bodo pridobljeni podatki za natančen vpogled v demografsko stanje in razlike znotraj proučevanega območja.
Ključne besede: prebivalstvo, občina Slovenska Bistrica, depopulacija, tipi demografskih območij, gospodarski razvoj, staranje prebivalstva
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1665; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (4,05 MB)

8.
RAZLIKE MED PODJETNICAMI IN PODJETNIKI V SLOVENSKI BISTRICI
Katarina Lazić, 2011, diplomsko delo

Opis: Število podjetij pod vodstvom žensk se povečuje, kljub temu je to še vedno manjše kot število moških podjetij. Pospeševanje prisotnosti žensk v podjetništvu krepi gospodarstvo, prinaša inovacije v poslovnem svetu ter novosti na ekonomskem, političnem in družbenem področju. Med podjetnicami in podjetniki obstajajo razlike na različnih področjih in pri različnih dejavnikih. Te razlike so očitne na področjih podpornih sistemov, virov sredstev, problemov in ovir, glede motivacije, poklicnih izkušenj, izobrazbe, osebnostnih značilnostih, značilnosti podjetij. Stereotipne predstave o vlogi žensk, da je njihova primarna skrb dom in družina, se počasi spreminjajo in ženske izbirajo podjetništvo kot obliko kariere. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Ženske potrebujejo drugačne spodbude za vstop v podjetništvo kot moški. Ukrepi, ki bi izboljšali položaj žensk v podjetništvu, bi morali biti naravnani na boljšo promocijo ženskega podjetništva, ustanavljanje programov in mrež, ki bi omogočale povezovanje podjetnic in izenačevanje možnosti med moškimi in ženskami v podjetništvu.
Ključne besede: podjetništvo // žensko podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razlike // stereotipi // enakost spola // problemi // spodbude // Slovenska Bistrica // kariera in družina // podporne skupine // izobrazba // izkušnje // motivacija // podjetniški cilji // dejavnost podjetja // osebnostne značilnosti //
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 2663; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH SISTEMOV ZA POTREBE LOKALNEGA OKOLJA
Nataša Pogorevc Tarkuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Ko si je Slovenska Bistrica pridobila trške pravice leta 1227 in pozneje mestne pravice – v letih od 1305 do 1309, so se meščani trudili, da bi njihovo mesto postalo čim prej enakovredno sosednjim mestom. Plod teh prizadevanj je bilo tudi šolanje meščanskih sinov, ki so potrebovali nekoliko šolske izobrazbe zaradi praktičnih življenjskih nalog (mestnega gospodarstva, samouprave, vodenja trgovine,ipd.). Smoter šolanja se je bistveno spremenil. Prvi, do sedaj najdeni podatek, ki govori o šoli v Bistrici, je posreden. Leta 1498 se v bistriškem urbarju omenja učitelj (brez imena). Vseskozi se je izobraževanje po osnovnem šolanju prilagajalo tudi lokalnemu okolju, kar je značilno za manjše izobraževalne sisteme vse do 19. in 20. stoletja. Takoj po končani vojni leta 1945, ko so bile ukinjene meščanske šole, je Slovenska Bistrica dobila nižjo gimnazijo. Kasneje so v mestu odprli več enot šol, ki so izobraževale dijake na sekundarni ravni izobraževanja, nazadnje Srednjo kovinarsko, strojno in metalurško šolo Maribor, enota Slovenska Bistrica. Nobene ni več v tem okolju, saj je bilo zanimanja zanje vedno manj. Pred več kot desetletjem pa so na novo odprli vrata gimnaziji in ekonomski šoli. Ponudba izobraževalnih sistemov se danes nadaljuje tudi na terciarni ravni z višješolskim izobraževanjem, ki jo tržijo določene institucije in je zanje tudi največ povpraševanja. Kljub pestri ponudbi pa beležijo deficit nekaterih tehničnih poklicev, ki so tipični za lokalno okolje. Podjetja si ta kader pridobivajo na različne načine. Največje pomanjkanje kadra je v metalurgiji in strojništvu. Mnogo podjetij v Sloveniji ne razmišlja o strategijah, kako pridobiti nove, kvalitetne diplomante, mnogi izobraževalni sistemi pa ne razmišljajo o tem, kako jih pripraviti za trg dela. Na daljši rok odsotnost prilagajanja izobraževalnih vsebin ogroža programe, učne kadre in celo šole, kar se je v lokalnem okolju Slovenske Bistrice že pokazalo. Pa vendar, trgi dela so zgolj olajšanje težav z zaposlovanjem. Ne gre razmišljati samo o tem, kateri izobraževalni sistemi bi zadovoljili okolje, saj s tem pripeljejo do blokad v kroženju znanja. Umni delodajalci poskrbijo za pluralni razvoj in delo zaposlenih, saj je trg neizprosen in vseživljenjsko izobraževanje vedno bolj pridobiva na veljavi.
Ključne besede: Slovenska Bistrica, izobraževalne potrebe meščanstva, izobraževanje na primarni, sekundarni in terciarni ravni, deficit tehniških poklicev, načrtno pridobivanje novih kadrov, vseživljenjsko izobraževanje.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1385; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
OBRTNIKI IN TRGOVCI V SREDNJEVEŠKI SLOVENSKI BISTRICI
Suzana Berlak, 2013, diplomsko delo

Opis: Slovenska Bistrica se je razvila iz vaškega jedra, imenovanega Gradišče, okrog leta 1147. Pri vasi je leta 1227 nastal trg in nato leta 1310 mesto. Pridevek ''Slovenska'' je dobila Bistrica šele v drugi polovici 16. stoletja, z namenom, da bi se ločila od ''Nemške'' Bistrice (''Deutsche Freistritz'') pri Gradcu. Slednja je šele konec 16. stoletja postala trg. V srednjem veku se ''naša'' – Slovenska Bistrica imenuje vedno le Bistrica. V diplomski nalogi je poimenovana s polnim imenom – Slovenska Bistrica. Prednost Slovenske Bistrice je bila v legi in s tem povezano trgovino. Leži namreč na vozlišču pomembnih cest proti Mariboru in Ptuju. Prvi znani zgodovinski viri povezani z mesti Ptuj, Maribor in Slovenska Bistrica so ohranjeni kot vinske pravice oziroma pravica do skladiščenja vina, ki jih je vojvoda Albert II., leta 1339, izdal kot pravico meščanom Slovenske Bistrice. Z mestoma Maribor in Ptuj so sklepali raznovrstne sporazume povezane z vinskim trgovanjem. Zaradi nenehnih sporov okrog prevoza vina so Bistričani z obema mestoma prišli do prave ''vinske vojne''. Slednja se je začela v 14. stoletju in ob koncu srednjega veka še vedno ni bila končana. Pravice, ki so si jih vsa tri mesta lastila, so bile ravno tako stoletja sporne. S transportom vina je povezana tudi bistriška trgovina. Trgovali so predvsem z vinom, lodnom, usnjem, kožami, voskom, oljem, suknom, oblačili in drugo robo. Vzporedno z razvojem trgovine se je razvijala tudi obrt. Najpomembnejše obrti v srednjeveški Slovenski Bistrici so bile usnjarstvo in predelovanje lodna, pa tudi čevljarstvo, mesarstvo, peka kruha, kovinarstvo, vlivanje zvonov, tekstilstvo, steklarstvo in zidarstvo.
Ključne besede: zgodovina, srednji vek, Slovenska Bistrica, obrt, obrtniki, trgovina, trgovci, vinska vojna, skladiščna pravica
Objavljeno: 18.06.2013; Ogledov: 2251; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici