1. Pomen Finskega trga za gospodarstvo SlovenijeKlara Popović, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav.
Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave.
Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti.
Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu.
V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija.
V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Keywords: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Published in DKUM: 21.01.2025; Views: 0; Downloads: 3
 Full text (3,11 MB) |
2. Gibanje števila pooblaščenih revizorjev, podjetij in prebivalstva – analiza stanjaAnja Gorenšek, 2021, master's thesis Abstract: Revizija računovodskih izkazov pomeni zbiranje dokazov z namenom ugotavljanja, ali so informacije, predstavljene v računovodskih izkazih točne, popolne in ali se nanje lahko zanesemo. Revizijo opravlja pooblaščeni revizor s svojo delovno skupino, na koncu pa je pooblaščeni revizor tudi tisti, ki poda končno mnenje in je odgovoren za kakovost izvedene revizije.
Slovenija se v zadnjih letih sooča z zaskrbljujočim upadanjem števila pooblaščenih revizorjev. V magistrski nalogi smo preučevali gibanje števila pooblaščenih revizorjev ter podjetij v Sloveniji med leti 2008 in 2019. Najprej smo predstavili pot do poklica pooblaščenega revizorja ter njegovo delo, nato pa smo v okviru praktičnega dela naloge predstavili še gibanje števila pooblaščenih revizorjev v Sloveniji in gibanje števila podjetij ter iskali pojasnila, zakaj je do takega stanja prišlo. Stanje v Sloveniji smo primerjali s stanjem v Švici.
Ugotovili smo, da je število pooblaščenih revizorjev med leti 2008 in 2019 upadalo, število podjetij pa je v skupnem številu sicer naraščalo, a predvsem na račun mikro in majhnih podjetij, ki se večinoma ne poslužujejo revizijskih storitev. Po drugi strani pa je število pooblaščenih revizorjev in podjetij v Švici raslo, a se ta zaradi tako oblikovane zakonodaje niso toliko posluževala revizijskih storitev. V zadnjem delu magistrske naloge smo iskali možne rešitve, zaradi katerih bi poklic pooblaščenega revizorja postal bolj privlačen. Zanimala nas je tudi vloga revizije računovodskih izkazov in pooblaščenega revizorja v prihodnosti, ki se bosta zaradi vedno večje prisotnosti novih tehnologij ter umetne inteligence močno spremenili.
Keywords: Pooblaščeni revizor, revizija, podjetja, Slovenija, Švica.
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1016,28 KB) |
3. Primerjava Ministrstva za notranje zadeve, policije in službe za nadzor v Sloveniji in Hrvaški : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloZlatka Nina Posavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Cilj te diplomske naloge je narediti komparacijo med generalno policijsko upravo na slovenski in hrvaški strani. Pri tem opisati, kako je ta sestavljena, ter kdo jo vodi. Predstaviti sektorje in službe, ki so pod Generalno policijsko upravo in pod Ministrom. Predstavili smo tudi, kako je sestavljena policija na slovenskem in prav tako posamezne uniforme, katero lahko zasledimo v policiji. Analizirali smo, ali je v Republiki Sloveniji linijsko hierarhično organizacija ali pa funkcionalno.
Opisana so pooblastila in naloge ministra, direktor generalne policijske uprave, ter direktorja drugih uprav. Nato je na enak način predstavljeno za Republiko Hrvaško. Opisane so pristojnosti ministra, naloge direktorja policije, kako je hrvaška policija sestavljena po sektorjih in koliko uprav ima.
V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena primerjava obeh držav z ciljem, da se ugotovijo podobnosti, kakor tudi razlike med Hrvaško in Slovensko policijo. V diplomskem delu smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da sta si ministrstva zelo podobna po sestavi, vendar imata vseeno drugačno razdeljene nekatere uprave, sektorje, ter službe. Nekatere uprave se imenujejo enako, nekatere službe so pod enakimi upravami. Hierarhija je podobna oz. enaka, saj pri obeh ministrstvih poteka linijsko. Ko povzamemo vse ugotovitve, smo ugotovili, da imata ministrstva več podobnosti kot razlik.
Keywords: Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policijska uprava, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 16.01.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (1,26 MB) |
4. |
5. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, master's thesis Abstract: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Keywords: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Published in DKUM: 20.12.2024; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,21 MB) |
6. Podjetništvo čez meje: Razlike in podobnosti med mladimi podjetniki v Sloveniji in na PortugalskemFilip Štamberger, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo proučevali podjetništvo mladih v Sloveniji in na Portugalskem, podatke obeh držav pa smo primerjali tudi z evropskim povprečjem. V teoretičnem delu smo najprej obravnavali ekonomsko teorijo podjetništva, kasneje pa smo se osredotočili na podjetništvo mladih. Pri podjetništvu mladih smo obravnavali starostno kategoriziranje in posebnosti podjetništva mladih, ki ga definirajo. Ugotovili smo, da se mladi podjetniki soočajo s številnimi izzivi in ovirami, ki jim otežujejo vstop na trg, kot so finančne omejitve in pomanjkanje izkušenj. Drugi del naloge temelji na primerjalni analizi podatkov obeh držav, ki so bili zbrani v sklopu različnih raziskav o stanju podjetništva. Za analizo smo uporabili podatke raziskav Globalnega podjetniškega monitorja (GEM), raziskave Flash Eurobarometer (Evropska komisija) in raziskav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V analizi smo iskali podobnosti in razlike v razumevanju, obnašanju in načinu delovanja mladih podjetnikov v obeh državah. Pri tem smo ugotovili, da je podjetništva med mladimi na Portugalskem več kot v Sloveniji, a da je to lahko posledica nuje, saj je tudi podjetništvo iz nuje na Portugalskem višje kot v Sloveniji. Preverjali smo tudi prisotnost vrzeli med spoloma, ki je pokazala, da so razlike med spoloma v podjetništvu mladih na Portugalskem manjše kot v Sloveniji. Pri primerjanju motivacijskih dejavnikov smo ugotovili, da portugalske mlade za podjetništvo v najvišji meri motivira želja po neodvisnosti, medtem ko je v Sloveniji glavni dejavnik boljša možnost za dohodek. Raziskavo smo zaključili s primerjavo gospodarskih sektorjev, v katerih mladi podjetniki obeh držav najraje delujejo, in primerjavo podpornih programov ter spodbud, ki so mladim podjetnikom v obeh državah na voljo. Primerjava je pokazala, da tako portugalski kot tudi slovenski mladi podjetniki v največji meri delujejo v IT sektorju, podporno okolje za mlade podjetnike v Sloveniji pa je boljše od tistega na Portugalskem.
Keywords: Podjetništvo, podjetništvo mladih, Portugalska, Slovenija, primerjalna analiza, GEM.
Published in DKUM: 29.11.2024; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,71 MB) |
7. 10. Nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : Mirna, varna in inkluzivna družba ter varnost v lokalnih skupnostih2024, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences) Abstract: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 10. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Kočevju v novembru 2024. Glavna tema konference je varnost v lokalnih skupnostih, poudarek letošnje konference pa je na mirni, varni in inkluzivni družbi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru »Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij« in sodelovanja s praktiki iz policije in lokalnih skupnosti. Prispevki se osredotočajo na različne vidike zagotavljanja varnosti in zaznave groženj v lokalnih skupnostih, reševanje težav v multikulturnih skupnostih, značilnosti kriminalitete in preventivne ukrepe, preprečevanje mladoletniškega prestopništva, stališča do kaznovanja, kibernetsko varnost in trajnostni razvoj. Prispevki pa hkrati predstavljajo tudi primere dobrih praks.
Keywords: varnost, inkluzivnost, lokalne skupnosti, Slovenija, konferenca
Published in DKUM: 22.11.2024; Views: 0; Downloads: 14
Full text (7,48 MB)
This document has many files! More... |
8. Analiza povezave med ekonomsko svobodo in podjetništvom v SlovenijiLuka Polše, 2024, undergraduate thesis Abstract: Podjetništvo in ekonomska svoboda sta ključna elementa za razvoj in rast vsakega
gospodarstva. Podjetništvo spodbuja inovacije, ustvarja nova delovna mesta in omogoča
prilagajanje hitro spreminjajočemu se globalnemu okolju. S svojim prispevkom k razvoju novih
tehnologij in storitev podjetniki ne le zadovoljujejo potrebe trga, ampak tudi ustvarjajo dodano
vrednost, ki spodbuja širšo gospodarsko rast. Ekonomska svoboda pa je temeljna za ustvarjanje
ugodnega okolja, v katerem lahko uspeva podjetništvo. Vključuje zaščito lastninskih pravic,
stabilno pravno okolje, nizke davčne obremenitve in svobodno izbiro poslovnih praks. Ko imajo
podjetniki svobodo in zaupanje, da bodo njihova prizadevanja varovana, so bolj pripravljeni
tvegati in vlagati v nove projekte.
V diplomskem delu preučujemo, kako različni vidiki ekonomske svobode vplivajo na podjetniško
aktivnost v Sloveniji. Ekonomska svoboda, ki vključuje zaščito premoženjskih pravic, poslovno
in finančno svobodo ter davčno obremenitev, je ključna za ustvarjanje ugodnega okolja za
podjetnike. V Sloveniji so nekatere komponente ekonomske svobode že pozitivno vplivale na
podjetniške namere in zaznane priložnosti, medtem ko druge, kot sta omejena finančna
svoboda in visoka davčna obremenitev, za podjetništvo še vedno predstavljajo oviro. V nalogi
analiziramo, kako lahko nadaljnje izboljšanje ekonomske svobode prispeva k povečanju
podjetniške aktivnosti in predlagamo konkretne ukrepe na podlagi primerov iz držav z
najvišjimi stopnjami ekonomske svobode, kot so Irska, Singapur in Švica.
Keywords: Ekonomska svoboda, podjetništvo, podjetniške namere, zaznane podjetniške
priložnosti, Slovenija, povezava med ekonomsko svobodo in podjetništvom.
Published in DKUM: 21.11.2024; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,46 MB) |
9. Načrtovanje zaklonišč v Sloveniji s programom ARCGIS PRO za primer trka asteroida : diplomsko deloPatricija Rijavec, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se podrobno posvetili ugotavljanju ustreznih lokacij za postavitev podzemnih zaklonišč po celotni Sloveniji za primer trka asteroida. Za to smo uporabili računalniški program ArcGIS Pro, ki nam je omogočil analizo in vizualizacijo prostorskih podatkov. Pri izbiri najustreznejših lokacij za zaklonišča smo upoštevali različne dejavnike. Med njimi so bili gostota hišnih številk stavbnih objektov, prometna infrastruktura in hidrografija. Gostota hišnih številk nam je pomagala določiti, kje bi bila zaklonišča najbolj potrebna, medtem ko sta prometna infrastruktura in hidrografija vplivali na izločevanje neustreznih lokacij zaklonišč. Na podlagi izbranih najustreznejših lokacij zaklonišč smo analizirali tudi dostopnost in časovne intervale evakuacij do njih. Vse postopke, ki smo jih opravili s pomočjo programa ArcGIS Pro, smo podrobno opisali. Poleg tega smo se na podlagi primera enega zaklonišča osredotočili na izzive, povezane z oskrbo s hrano, vodo in elektriko za obdobje petih let. Razpravljali smo o možnostih za pridobivanje sveže hrane med časom bivanja v zaklonišču, kot sta vrtnarjenje in vzreja kokoši. Poudarili smo tudi pomen pravilnega razporeda osebja in medicinskih zalog po zakloniščih.
Keywords: lokacija, zaklonišče, GIS, trk asteroida, Slovenija
Published in DKUM: 20.11.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (2,95 MB) |
10. Primerjava fizične aktivnosti študentov na dveh fakultetah v Sloveniji in SrbijiJovan Mladenović, 2024, undergraduate thesis Abstract: V tej raziskavi je preučevana fizična aktivnost študentov na dveh fakultetah, eni v Sloveniji in drugi v Srbiji. Namen raziskave je bil primerjati raven fizične aktivnosti med študenti Fakultete za organizacijske vede v Sloveniji in Fakultete organizacionih nauka v Beogradu v Srbiji ter ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na te razlike.
Raziskava je vključevala anketiranje študentov obeh fakultet, pri čemer so zbrani podatki o njihovih navadah glede telesne dejavnosti, vključno s pogostostjo, trajanjem in vrstami aktivnosti, ki jih izvajajo. Rezultati so pokazali pomembne razlike v fizični aktivnosti med študenti obeh fakultet. Študenti v Sloveniji so pokazali višjo raven telesne aktivnosti v primerjavi s študenti v Srbiji, kar je moč pripisati različnim dejavnikom, kot so dostop do športnih objektov, akademske obremenitve in kulturne razlike.
Zaključki te raziskave poudarjajo pomen spodbujanja fizične aktivnosti med študenti za izboljšanje njihovega zdravja in splošnega počutja. Na podlagi ugotovitev so podana priporočila za razvoj programov, ki bi študente spodbujali k bolj aktivnemu življenjskemu slogu, pri čemer je treba upoštevati specifične potrebe in okoliščine vsakega okolja.
Keywords: študenti, Slovenija, Srbija, študentsko življenje
Published in DKUM: 15.11.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (2,79 MB) |
