Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Zvočne knjige NUK-a za slovence po svetu : diplomsko delo
Irina Pešut, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zgodovina zvočne knjige v svetu in po Sloveniji. Največje število zvočnih knjig v Sloveniji posedujeta Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije in Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani. Osrednja slovenska knjižnica je edina, ki ponuja delni nabor zvočnih knjig tudi Slovencem v zamejstvu in po svetu. V delu je predstavljen popis licenciranih zvočnih knjig NUK-ove knjižnice v obdobju od njenega nastanka do leta 2022 in možnost dostopa do le-teh in prav tako tudi do e-knjig, namenjenih Slovencem v zamejstvu in po svetu. Narejena je analiza strukture uporabnikov zvočne in e-knjige. Vseh zvočnih licenciranih knjig v NUK-u je 401. Predstavljene so tudi omejitve za slovenske uporabnike v zamejstvu in po svetu. V diplomskem delu je izdelan pregled naslovov, avtorjev, založb, nosilcev zvoka, ki omogočajo izposojo zvočnih knjig. Izdelan je tudi pregled e-knjig, po katerih posegajo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predstavljeno je tudi delovanje zbirk Biblos in Audibook, po katerih lahko posegajo naši rojaki v tujini. Z raziskavo v diplomskem smo dosegli zastavljene cilje in odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Zvočne knjige, e-knjige, Biblos, Audibook, Slovenci v zamejstvu in po svetu
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 746; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,02 MB)

Prilagojeno usposabljanje za varno uporabo informacijskih sistemov: kaj se lahko naučimo od Slovencev po svetu? : magistrsko delo
Damjan Fujs, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi naglega razvoja informacijskih sistemov smo danes povezani bolje kot nikoli prej in razdalje med nami so krajše, kot si mislimo. Glavni cilj magistrskega dela je identificirati kateri dejavniki vplivajo na samozaščito na socialnih omrežjih. Da bi odgovorili na to vprašanje, smo izvedli anketo med Slovenci po svetu (N = 612 iz 79 držav). Z modelom (12 napovednih spremenljivk) pojasnimo približno 23,9 odstotka skupne variabilnosti namere o samozaščiti na socialnih omrežjih (1 odvisna spremenljivka). Praktična uporabnost raziskovalnega modela se kaže predvsem v identifikaciji rizičnih uporabnikov, ki omogoča pripravo prilagojenih izobraževanj oz. usposabljanj kot del postopka vpeljave informacijskih sistemov v uporabo. Ta postopek je sicer že opisan v okviru nekaterih obstoječih metodologij razvoja programske opreme, ki vključuje tudi aktivnosti, povezane z usposabljanjem uporabnikov, vendar pa se te aktivnosti specifično ne posvečajo pri usposabljanju za varno uporabo, kjer se predznanje uporabnikov pogosto močno razlikuje in je zato uvajanja smiselno prilagoditi različnim stopnjam predznanja uporabnikov. To predstavlja pomembno prednost, saj z individualiziranimi usposabljanji prihranimo čas in finančna sredstva organizacije. Vodilo razvijalcem in uporabnikom naj bo, da je varnost odgovornost in ne privilegij.
Ključne besede: magistrska dela, Slovenci po svetu, metodologija razvoja informacijskih sistemov, raziskovalni model, varna uporaba, prilagojeno usposabljanje
Objavljeno v DKUM: 07.08.2019; Ogledov: 2185; Prenosov: 572 (5 glasov)
Celotno besedilo (944,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh