| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 55
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
Optimiranje parametrov regulatorja podajalnega pogona obdelovalnega stroja v Simulink okolju
Matic Polak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje postopek optimiranja parametrov regulatorja. Namen diplomske naloge je izbrati najustreznejši regulator, s pomočjo katerega bi bil statični pogrešek čim manjši, prehodni pojav pa v mejah želenih zahtev. V diplomskem delu smo izdelali dinamični model stroja, na več načinov izračunali stabilnost regulacijskega kroga stroja, prikazali izračune parametrov regulatorja in jih nato vstavili v grafično okolje Simulink. S pomočjo programskega paketa smo nato analizirali obnašanje sistema in izbrali najoptimalnejši regulator za regulacijsko progo.
Ključne besede: Regulator, optimiranje regulatorja, Simulink, dinamika sistema, stabilnost sistema
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 796; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

22.
DINAMIČNI MODEL ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA; OD BLOKA 5 TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ DO RTP PODLOG
Rok Menih, 2014, diplomsko delo

Opis: Delo obravnava dinamični model elektroenergetskega sistema (EES) od bloka 5 Termoelektrarne Šoštanj do RTP Podlog. Podana je primerjava med realnimi in idealnimi modeli posameznih elementov EES. Rezultati kažejo, da je uporaba idealnih elementov v dinamičnem modelu EES smiselna. V programskem paketu MatLAB / Simulink je z modulom Powersys sestavljen model EES od bloka 5 do RTP Podlog. Izvedena je analiza delovanja modela ob okvarah, kot sta vklop obremenjenega sistema in trifazni kratki stik. Opravljena je primerjava simulacijskih rezultatov iz dinamičnega modela EES z meritvami opravljenimi na realnem sistemu bloka 5. Rezultati kažejo, da se z dinamičnim modelom lahko približamo realnemu sistemu EES.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, dinamični model, MatLAB / Simulink, Termoelektrarna Šoštanj
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1693; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (3,74 MB)

23.
SIMULACIJSKI MODEL ODPRTEGA OBLOKA IN POTRDITEV S PREZKUSI
Mirza Sarajlić, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje simulacijski model odprtega obloka ter potrditev istega s preskusi. S pomočjo Mayrjevega simulacijskega modela električnega obloka, ki je del programskega orodja Matlab – Simulink, so izvajane simulacije odprtega obloka. Eksperimentalni del je bil izveden v laboratoriju ICEM na ločilnem stikalu in odklopniku. Izdelana je primerjalna analiza simulacijskih izračunov in laboratorijskih meritev.
Ključne besede: električni oblok, Mayrjev model, Matlab – Simulink, preskusi in meritve, odklopnik, ločilno stikalo, analiza
Objavljeno: 29.10.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

24.
GENERIRANJE SIGNALOV PRESKUSNIH TOKOV V MATLABU
Kristijan Kutnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je izdelana analiza preskusnih tokov ter model udarnega generatorja v programskem okolju Matlab/Simulink za udarne tokovne vale valovne oblike 8/20 µs in 10/350 µs. Za računalniški izračun parametrov modela udarnega generatorja ter izris rezultatovje uporabljeno programsko okolje Matlab. Rezultati izračunov, dobljenih s pomočjo modela, so primerjani z rezultati meritev na dejanskem generatorju udarnih tokov v Laboratoriju za močnostna preskušanjazavoda ICEM. S pomočjo udarnih tokov je preskušen plinski odvodnik.
Ključne besede: udarni tokovni val, matematični model, prenapetostni odvodnik, preskusi, Matlab, Simulink
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1304; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

25.
MATEMATIČNI MODEL FOTONAPETOSTNEGA SISTEMA V PROGRAMSKEM ORODJU MATLAB / SIMULINK
Boris Vovčko, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen matematični model fotonapetostnega sistema sestavljenega v programskem paketu Matlab/Simulink. Namen dela je najprej sestaviti matematični model sončne celice, ki je osnova za izdelavo matematičnega modela sončne elektrarne. Za ovrednotenje simulacijskih rezultatov iz matematičnega modela sončne elektrarne bomo uporabili rezultate meritev dejanske sončne elektrarne Termoelektrarne Brestanica d.o.o.. Pri tem bomo ovrednotili rezultate simulacijskih izračunov in meritev na dejanski elektrarni za različne dni letu. Rezultati kažejo dobro ujemanje med izračunanimi in izmerjenimi vrednostmi sončne elektrarne, kar je dobra osnova za nadaljno uporabo matematičnega modela sončne elektrarne.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, sončna celica, matematični model, Matlab/Simulink
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 2188; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

26.
SISTEM SONČNE ELEKTRARNE - NAČRTOVANJE VHODNIH FILTERSKIH KOMPONENT
Benjamin Lukman, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega osnovno zgradbo sončnih elektrarn, do podrobnosti pretvornika in potrebnega filtra zanj. Pretvornik, na katerem smo delali smo dogradili z nekaterimi komponentami za zaščito in boljše delovanje. Načrtovanje filtra je sestavljeno iz načrtovanja in izbire sklopov potrebnih za izdelavo filtra za pretvornik. Za začetek je bilo potrebno določiti stopnjo filtra in zahteve za delovanje. Simulacija filtra je potekala v programskem okolju Matlab/Simulink, kjer je bilo potrebno ugotoviti, katere komponente uporabiti, da pridemo do zahtev, ki smo si jih zadali na začetku. Simulacija je sprva obsegala navadni filter, kateremu smo kasneje dodali tokovne vire na izhodu. Primeren filter smo, brez tokovnih virov, dodali na model celotnega pretvornika narejenega v Matlab/Simulinku. Kasneje smo naredili preračun izbranega filtra in primerjavo med simulacijo ter preračunom. Sledilo je načrtovanje ohišja za filter. Po izdelavi ohišja smo po zahtevah preverili pravilno delovanje filtra. Po uspešnih meritvah smo filter priključili k pretvorniku. Vse rezultate simulacij in izračunov smo prikazali v diplomski nalogi.
Ključne besede: sončna celica, filter, analogni filter, preračun filtra, enostopenjski pretvornik, DC-AC pretvornik, Matlab/Simulink.
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1072; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (5,68 MB)

27.
VODENJE POGONA VOZILA ZA NAČRTOVANJE OKOLJU PRIJAZNE VOŽNJE
Matjaž Adler, 2012, magistrsko delo

Opis: V sodelovanju s podjetjem Virtual Vehicle (ViF-Virtuelle Fahrzeug) iz Avstrije sem v okviru magistrske naloge dobil model vozila, kateri je bil v podjetju uporabljen za testiranje nizkih frekvenc vibracij na okvirju vozila. Model je zgrajen v Matlab/Simulinku. Ta model sem testiral, spremenil in dogradil vrsto mehanskih komponent ( avtomatični menjalnik, zavorni sistem, sistem za porabo goriva, vozne cikle in naklon cestišča). Glavni cilj v magistrski nalogi je bil, narediti regulacijo, katera bo regulirala želeno hitrost in porabo goriva. Model je bil precej kompleksen, zato je bilo potrebno pred implementacijo ustreznega regulatorja, pošteno spremenit zgradbo modela. Za zmanjšanje porabe goriva, sem manipuliral s prestavljanjem na avtomatskem menjalniku tako, da je prestavljanje izvršeno ob optimalni porabi goriva. Regulacija je izvedena na različnih standariziranih voznih ciklih ( NEUDC, EUDC, ECE15,...), regulacija bo izvedena s PI regulatorjem. V te vozne cikle pa je bil naknadno vključen tudi naklon cestišča. V prihodnosti bo možno ta model prenesti na strojno opremo, ki deluje v realnem času (MicroAutoBox), to je naprava ki jo proizvaja dSpace. Ta naprava se uporablja za realno časovne simulacije, implementiramo pa jo lahko tudi na mehanske sisteme, na primer v avtomobil.
Ključne besede: avtomobil, avtomatski menjalnik, Matlab/SIMULINK, PI regulacija, optimizacija
Objavljeno: 14.11.2012; Ogledov: 1258; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo

28.
MATLAB/SIMULINK PODPRTO GENERIRANJE KODE PLK V SKLADU S STANDARDOM IEC 61131-3
Uroš Marčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu je opisano spoznavanje in delo z novim dodatkom za Matlab/Simulink, ki se imenuje PLC coder. Namenjen je generiranju PLC kode iz modela, ustvarjenega v programu Simulink. PLC coder deluje tako, da najprej v Simulink-u izdelamo model, iz katerega nam nato program samodejno generira kodo za izbrano okolje krmilnika. Opisan je celoten postopek uporabe PLC coderja, vse od priprave operacijskega sistema, zapletov med delom in do generiranja kode za PLK . Na koncu sem še primerjal generirano kodo s kodo, napisano v programskem okolju krmilnika na primeru procesa n-tega reda in opisal dobljene rezultate.
Ključne besede: PLC coder, Siemens Simatic Step 7, OPC strežnik, Matlab Simulink
Objavljeno: 28.08.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

29.
VODENJE IN SIMULACIJA TRANSPORTNEGA SISTEMA BOSCH TS1 Z UPORABO PROGRAMSKEGA ORODJA STATEFLOW
Uroš Kovše, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času se je v industrijski proizvodnji potrebno hitro prilagajati spremembam, ki jih narekuje trg, zato je potrebno čim hitreje ob čim manjših stroških zasnovati in brez večjih posegov v strojni proizvodni sistem izvesti tudi spremembe krmilnih sistemov. Za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov se klasično uporabljajo industrijski PLK krmilniki. Ko je potrebno prilagoditi proizvodni proces, je potrebno spremeniti tudi program v PLK krmilnikih, zaradi česar lahko pride do daljšega izpada proizvodnje. Ta postopek bi lahko skrajšali, če bi krmilnik lahko programirali kar v jeziku specifikacije, ki je prilagojen problemu, s katerim se ukvarjamo. Program krmilnika tudi želimo verificirati v nekem simulacijskem okolju še pred končno implementacijo na realni strojni opremi. Takšen postopek snovanja programske opreme na industrijskih krmilnih sistemih lahko bistveno skrajša potreben čas in olajša kasnejše spremembe ali nadgradnje v sistemih avtomatizacije predvsem pri kompleksnejših problemih. V diplomskem delu je predstavljeno snovanje vodenja transportnega sistema Bosch TS1 s pomočjo programskega orodja Stateflow. Zgrajen je tudi model proizvodnega sistema. Algoritem vodenja je najprej verificiran s simulacijo v programskem paketu Simulink, potem pa je z istim algoritmom izvedeno tudi vodenje realnega sistema. V tem primeru osebni računalnik s programsko opremo Matlab (katerega del sta tudi Simulink in Stateflow), nadomešča PLK krmilnik.
Ključne besede: Stateflow, Transportni sistem BOSCH TS1, Dogodkovno vodeni sistemi, VRML, Matlab/Simulink, Eplan, Step 7
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1753; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (11,47 MB)

30.
VODENJE TRANSPORTNEGA SISTEMA BOSCH TS1 S PROGRAMSKIM PAKETOM MATLAB/SIMULINK
Andrej Fekonja, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V sodobnem industrijskem okolju se vse bolj uveljavljajo fleksibilni proizvodni procesi, katerih prednost je predvsem hitra prilagoditev novemu izdelku ob minimalnih spremembah konfiguracije proizvodne linije. Hkrati pa se pojavi tudi slabost, kajti programiranje manipulatorjev in ostalih strojev je časovno zahtevno in predstavlja izpad proizvodnje, kar povzroča izgube. Kot ena izmed rešitev za obstoječi problem se je izkazalo simulacijsko okolje v katerem se lahko načrtuje in simulira vodenje, še preden bo prišlo do preureditve proizvodne linije in s tem preprogramiranja posameznih strojev. V diplomskem delu je predstavljeno načrtovanje programske opreme, ki omogoča krmiljenje, diagnosticiranje in simulacijo transportnega sistema Bosch TS1.
Ključne besede: transportni sistem, Bosch TS1, krmiljenje, Matlab/Simulink, Petrijeva mreža, snovanje vodenja s pomočjo modela, VRML
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 1813; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici