| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Bezgovi ekstrakti in inhibitorni potencial na mikrobe
Špela Korpič, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je bil preučevan učinek ekstraktov bezgovih jagod Sambucus nigra in jagod različnih medvrstnih križancev, ki so obsegali različne kombinacije S. javanica s S. nigra, S. cerulea in/ali S. racemosa, na dva pomembna prehranska patogena, to sta Salmonella typhimurium in Staphylococcus aureus. Ob prisotnosti ekstraktov bezgovih jagod v bakterijskem mediju se je spremljala rast koncentracije bakterij. Čeprav je bila rast testnih bakterij spremenjena ob prisotnosti bezgovih ekstraktov, minimalne inhibitorne koncentracije ni bilo mogoče določiti. Ugotovljeno je bilo, da se ob dodatku ekstraktov bezgovih jagod z višjo koncentracijo pospeši rast S. typhimurium in S. aureus, pri nizkih koncentracijah ekstraktov pa učinka na povečano rast koncentracije bakterij ni bilo zaznati. Največja hitrost rasti koncentracije bakterij ob dodatku večine ekstraktov bezgovih jagod je bila izmerjena pri koncentraciji ekstraktov 5 mg/mL. Tudi koncentracija bakterij po 24 urah je bila v tem primeru največja. Najvišja koncentracija bakterij S. typhimurium po 24 urah je bila dosežena ob prisotnosti ekstrakta bezgovih jagod JA × RAC, JA × KOR in JA × NI; pri istih bezgih je bila izmerjena tudi največja maksimalna hitrost rasti bakterij. Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA × (JA × NI). Pri bakteriji S. aureus je najvišjo koncentracijo po 24 urah povzročil dodatek ekstraktov bezgovih jagod S. nigra 'Black Beauty' in (JANI × CER) × MIQ. Največja maksimalna hitrost rasti bakterije za S. aureus je bil zaznana ob dodatku bezgovih jagod JA × KOR in križanca (JA × CER) × (JA × NI). Najmanjša maksimalna hitrost rasti je bila izmerjena ob dodatku ekstrakta bezga JA Addis Abeba.
Keywords: Sambucus nigra, medvrstni križanci, inhibitorni potencial, mikrobi, bezgove jagode
Published: 17.02.2021; Views: 225; Downloads: 64
.pdf Full text (3,53 MB)

2.
Primerjava koncentracij in čistosti dna izolirane iz brstov (generativnih in vegetativnih) in listov (svežih, posušenih in liofiliziranih) bezga (sambucus nigra l.)
Špela Jelen, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V letu 2019 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (laboratorij za genetiko) najprej izolirali DNA s CTAB metodo iz vegetativnih in generativnih brstov ter iz svežih, posušenih in liofiliziranih listov črnega bezga (Sambucus nigra). Primerjali smo koncentracije in čistost DNA. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti iz katerih vzorcev smo dobili največjo koncentracijo DNA in iz katerih vzorcev je bila DNA najbolj čista. Koncentracije DNA smo izmerili s fluorimetrom, čistost pa s spektofotometrom in kvalitativno z agarozno elektroforezo. Ugotovili smo, da so bile največje koncentracije DNA pridobljene iz posušenih listov s povprečno vrednostjo 706,07 ng/µL. Najmanjše koncentracije DNA pa so bile izolirane iz svežih listov, s povprečno vrednostjo 301,13 ng/µL. Med vegetativnimi in generativnimi brsti ni bilo statistično značilnih razlik v koncentraciji in čistosti DNA. Prav tako ni bilo statistično značilnih razlik v čistosti med svežimi, posušenimi in liofiliziranimi listi. Najbližje optimalnemu razmerju A260/A280 so bili vzorci iz posušenih listov, s povprečnim razmerjem 2,08. Zaključili bi lahko, da dobimo največje koncentracije DNA iz posušenih listov, ki so se v našem primeru sušili dva tedna na zraku
Keywords: Sambucus nigra L., izolacija DNA, brst, svež, posušen, liofiliziran list, koncentracije DNA
Published: 22.08.2019; Views: 463; Downloads: 52
.pdf Full text (1,68 MB)

3.
Vsebnost skupnih fenolov v nekaterih vrstah bezga in njihovih križancih
Nataša Imenšek, 2016, master's thesis/paper

Abstract: V sklopu magistrskega dela smo analizirali vsebnost skupnih fenolov pri več kot 40 rastlinah bezga, med njimi so bili nekateri karakteristični genotipi črnega bezga (Sambucus nigra L.), modri bezeg (S. nigra ssp. cerulea (Raf.) R. Bolli), habat (S. ebulus L.) in nekateri medvrstni križanci, ki so vključevali javanski (S. javanica Blume), črni, rdeči (S. racemosa L.) in modri bezeg. Izvedli smo ekstrakcije vzorcev in s Folin-Ciocalteu reagentom določili vsebnost fenolnih spojin. S pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije (MAS) smo izmerili koncentracije skupnih fenolov v ekstraktih mladih listov, socvetij in plodov (jagod). Povprečno vrednost vsebnosti skupnih fenolov v posameznih delih bezgovih rastlin smo podali v mg GAE (ekvivalent galne kisline)/100 g vzorca. Rezultati so pokazali, da vsebujejo jagode povprečno 619 mg GAE/100 g vzorca (na svežo snov) oziroma 3159 mg GAE/100 g (na suho snov), listi 7074 mg GAE/100 g (na suho snov) in cvetovi 6631 mg GAE/100 g (na suho snov). Rezultati kažejo, da obstajajo glede na vsebnost skupnih fenolov velike razlike med posameznimi genotipi.
Keywords: bezeg, Sambucus nigra, Sambucus cerulea, Sambucus javanica, interspecies hibridi, skupni fenoli
Published: 06.09.2016; Views: 867; Downloads: 227
.pdf Full text (1,35 MB)

Search done in 0.11 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica