1. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, diplomsko delo Opis: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem. Ključne besede: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2. Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 3 Celotno besedilo (558,68 KB) |
2. Study of V[sub]2CT[sub]x-MXene Based Immunosensor for Sensitive Label-Free Impedimetric Detection of SARS-CoV-2 Spike ProteinNikola Tasić, Ivan Konjević, Alnilan Cristina Barros Lobato, Dino Metarapi, Matjaž Finšgar, Filipa M. Oliveira, Zdeněk Sofer, Rui Gusmão, Xueji Zhang, Samo B. Hočevar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Rapid and reliable immunosensing is undoubtedly one of the priorities in the efficient management and combat against a pandemic, as society has experienced with the SARS-CoV-2 outbreak; simple and cost-effective sensing strategies are at the forefront of these efforts. In this regard, 2D-layered MXenes hold great potential for electrochemical biosensing due to their attractive physicochemical properties. Herein, we present a V$_2$CT$_x$ MXene-based sensing layer as an integral part of a label-free immunosensor for sensitive and selective detection of the SARS-CoV-2 spike protein. The sensor was fabricated on a supporting screen-printed carbon electrode using Nafion as an immobilizing agent for MXene and glutaraldehyde, the latter enabling effective binding of protein A for further site-oriented immobilization of anti-SARS-CoV-2 antibodies. A thorough structural analysis of the sensor architecture was carried out, and several key parameters affecting the fabrication and analytical performance of the immunosensor were investigated and optimized. The immunosensor showed excellent electroanalytical performance in combination with an impedimetric approach and exhibited a low detection limit of only 45 fM SARS-CoV-2 spike protein. Its practical applicability was successfully demonstrated by measuring the spike protein in a spiked artificial nasopharyngeal fluid sample. Ključne besede: imunosenzorji, polprevodniške nanostrukture, proteini, spike protein, immunosensors, SARS-CoV-2, V2CTxMXene Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 34; Prenosov: 1 Povezava na celotno besedilo |
3. COVID-19 vaccination hesitancy among people with chronic neurological disorders : a position paperMartin Rakuša, Serefnur Öztürk, Elena Moro, Raimund Helbok, Claudio Bassetti, Ettore Beghi, Daniel Bereczki, Benedetta Bodini, Giovanni Di Liberto, Tom Jenkins, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Background and purpose
Health risks associated with SARS-CoV-2 infection are undisputed. Moreover, the capability of vaccination to prevent symptomatic, severe, and fatal COVID-19 is recognized. There is also early evidence that vaccination can reduce the chance for long COVID-19. Nonetheless, the willingness to get vaccinated and receive booster shots remains subpar among people with neurologic disorders. Vaccine scepticism not only jeopardizes collective efforts to end the COVID-19 pandemic but puts individual lives at risk, as some chronic neurologic diseases are associated with a higher risk for an unfavorable COVID-19 course.
Methods
In this position paper, the NeuroCOVID-19 Task Force of the European Academy of Neurology (EAN) summarizes the current knowledge on the prognosis of COVID-19 among patients with neurologic disease, elucidates potential barriers to vaccination coverage, and formulates strategies to overcome vaccination hesitancy. A survey among the Task Force members on the phenomenon of vaccination hesitancy among people with neurologic disease supports the lines of argumentation.
Results
The study revealed that people with multiple sclerosis and other nervous system autoimmune disorders are most skeptical of SARS-CoV-2 vaccination. The prevailing concerns included the chance of worsening the pre-existing neurological condition, vaccination-related adverse events, and drug interaction.
Conclusions
The EAN NeuroCOVID-19 Task Force reinforces the key role of neurologists as advocates of COVID-19 vaccination. Neurologists need to argue in the interest of their patients about the overwhelming individual and global benefits of COVID-19 vaccination. Moreover, they need to keep on eye on this vulnerable patient group, its concerns, and the emergence of potential safety signals. Ključne besede: advocacy, COVID-19, infectious disease prevention, neurological disorders, SARS-CoV-2, vaccination, vaccine skepticism Objavljeno v DKUM: 02.07.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 3 Celotno besedilo (1,02 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razvoj au nanodelcev z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize za detekcijo protiteles proti SARS-CoV-2 : doktorska disertacijaŽiga Jelen, 2023, doktorska disertacija Opis: V doktorskem delu so predstavljene študije, eksperimentalno delo, tehnike karakterizacije, rezultati in analize, s pomočjo katerih smo potrdili hipotezo, da je možno Au nanodelce (AuND) pripravljene z metodo ultrazvočne razpršilne pirolize (USP), konjugirati s ciljnimi antigeni SARS-CoV-2 in rekombinantnim IgG, da bodo delovali v imunoserološkem hitrem testu na lateralni tok (LFIA), za potrditev potencialne prisotnosti protiteles proti virusu SARS-CoV-2. S ciljno izbranimi parametri (0,5 g/l Au, 5 l/min N2, 2,5 l/min H2) smo z USP sintetizirali AuND iz prekurzorja na osnovi zlatovega (III) klorida. AuND smo zbirali v steklenicah z demineralizirano vodo. Določili smo optimalne stabilizatorje in njihove koncentracije: 2,5 g/L PVP 40K ((C6H9NO)n) ter naknadno dodani 1 g/L trinatrijevega citrata (Na3C6H5O7) in saharoze (C12H22O11), da bi preprečili AuND aglomeracijo. Presevna elektronska mikroskopija AuND je pokazala, da so okrogli, s povprečno velikostjo okoli 50 nm in ozko velikostno porazdelitvijo, brez defektov in nizkim ZETA potencialom, 2,4 mV, pri pH 7,5. Za odstranitev vode iz suspenzije z AuND in stabilizatorji je bila uporabljena liofiliazcija, ki je bila izvedena pri naslednjih pogojih: zamrzovanje pri –40 °C, 4 h, atmosferski tlak; primarno sušenje pri +20 °C, 12 h, 1–4 Pa; sekundarno sušenje pri +30 °C, 33 h, 1–4 Pa. Nastali posušeni AuND so ohranili vse lastnosti, ki so potrebne za funkcijo oznak v hitrih LFIA testih: visoka površinska energija, površinska plazmonska resonanca in proste karboksilne skupine za konjugacijo.
V nadaljevanju izvajanja eksperimentov smo, da bi potrdili doktorske hipoteze, izvedli raziskavo in optimizacijo konjugacije AuND z antigenom SARS-CoV-2, ki je bodičasti protein S1 (ak 1-681), in s protitelesi na zajčji IgG (RMG03). Za določitev poteka konjugacije AuND smo uporabili posredne (gelske elektroforeze, UV-Vis, preizkus delovanja) in direktne (XPS, SIMS) metode. Rezultati so pokazali, da se med našim postopkom konjugacije, v fazah čiščenja odstranimo večinski delež PVP in saharoze, ter s tem sprostimo proste karboksilne funkcionalne skupine citratnih ionov, ki so vezani na povšini AuND. Na teh prostih mestih lahko poteče konjugacija prek prostih -NH2 skupin na proteinih. Njihovo funkcionalnost smo ovrednotili z eksperimentalnimi testiranji lastno razvitega LFIA testa. Na osnovi tega smo postavili model in mehanizem konjugacije AuND, ki predpostavlja, da poteka konjugacija z antigeni oziroma protitelesi prek tvorbe peptidnih vezi med N-koncem proteina in prostimi karboksilnimi skupinami citratnega iona, ki je vezan na površino AuND prek svojih karboksilnih skupin.
Za dodatno potrditev funkcionalizacije AuND z izbranimi biomolekulami smo v sklepnem delu doktorskega dela izvedli klinično študijo na pacientih UKC MB, ki je bila odobrena s sklepom KME RS št. 0120-148/2021/3. Rezultati študije so pokazali, da testi dosegajo visoko občutljivost (83 %) tako na vzorcih nosnega sluza kot na vzorcih seruma, slabšo specifičnost (66 % sluz, 74 % serum), visoko negativno napovedno vrednost (94 %) in slabšo pozitivno napovedno vrednost (38 % sluz, 45 % serum). S študijo smo potrdili delovanje AuND v funkciji oznak, saj so se testne in kontrolne linije v lastno razvitem LFIA hitrem testu obarvale. Ključne besede: Nanodelci zlata, SARS-CoV-2 virus, stabilizacija, konjugacija, LFIA testi, karakterizacija Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 338; Prenosov: 36 Celotno besedilo (5,61 MB) |
5. Identification of triazolopyrimidinyl scaffold SARS-CoV-2 papain-like protease (PLpro) inhibitorSebastjan Kralj, Marko Jukič, Miha Bahun, Luka Krajnc, Anja Kolarič, Milan Hodošček, Nataša Poklar Ulrih, Urban Bren, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: drug design, protease inhibitor, SARS-CoV-2, papain-like protease, PLpro, antiviral design, in silico drug design, CADD, virtual screening, HTVS, structure-based design Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 349; Prenosov: 11 Celotno besedilo (6,86 MB) |
6. Vpliv pandemije covid-19 na proces poslovnega načrtovanjaTanja Fic, 2023, diplomsko delo Opis: Pandemija covida-19 je imela globok vpliv na globalno gospodarstvo in poslovanje podjetij. Diplomsko delo z naslovom "Vpliv pandemije covida-19 na proces poslovnega načrtovanja" se osredotoča na analizo, kako je ta nepričakovani dogodek vplival na proces poslovnega načrtovanja. Namen naloge je raziskati, kako so se organizacije prilagodile novim izzivom, ki jih je prinesla pandemija, ter kako so prilagodile svoje poslovne načrte za zagotovitev stabilnosti in trajnosti.
Uporabljene so različne raziskovalne metode, vključno z deskriptivno analizo in strokovnimi intervjuji s področja poslovnega načrtovanja. Poglavitni rezultati raziskave vključujejo ugotovitve o spremembah, ki so se pojavile v procesih poslovnega načrtovanja med pandemijo, in oceno učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja. Poleg tega naloga prinaša tudi ugotovitve o pomembnosti prilagodljivosti in inovativnosti v poslovnem načrtovanju v obdobjih nepredvidljivih kriz.
Na podlagi analize in raziskave naloge so izpeljani zaključki, ki poudarjajo pomen prilagajanja procesa poslovnega načrtovanja na spremenljive razmere in potrebo po vključevanju scenarijev izrednih dogodkov v načrte neprekinjenega poslovanja.
V zaključku bomo prav tako podajali priporočila za organizacije, kako izboljšati svoje procese poslovnega načrtovanja in povečati odpornost proti prihodnjim nepredvidljivim dogodkom, vključno s pandemijami, kot je pandemija covida-19. Zaključno delo služi kot prispevek k razumevanju vpliva pandemije na proces poslovnega načrtovanja in kot vodilo za prihodnje ukrepe v podjetjih in organizacijah. Ključne besede: poslovno načrtovanje, načrtovanje neprekinjenega poslovanja, pandemija, SARS-CoV-2, covid-19 Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 485; Prenosov: 20 Celotno besedilo (879,67 KB) |
7. Study of gold nanoparticles conjugated with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragmentsŽiga Jelen, Janez Kovač, Rebeka Rudolf, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: This study reports on the successful conjugation of SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments with gold nanoparticles (AuNPs) that were synthesised with Ultrasonic Spray Pyrolysis (USP). This method enables the continuous synthesis of AuNPs with a high degree of purity, round shapes, and the formation of a surface that allows various modifications. The conjugation mechanism of USP synthesized AuNPs with SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments was investigated. A gel electrophoresis experiment confirmed the successful conjugation of AuNPs with SARS-CoV-2 S1 fragments indirectly. X-ray Photoelectron Spectroscopy (XPS) analysis confirmed the presence of characteristic O1s and N1s peaks, which indicated that specific binding between AuNPs and SARS-CoV-2 S1 spike protein fragments takes place via a peptide bond formed with the citrate stabiliser. This bond is coordinated to the AuNP’s surface and the N-terminals of the protein, with the conjugate displaying the expected response within a prototype LFIA test. This study will help in better understanding the behaviour of AuNPs synthesised with USP and their potential use as sensors in colorimetric or electrochemical sensors and LFIA tests. Ključne besede: gold nanoparticles, ultrasonic spray pyrolysis, conjugation, SARS-CoV-2 S1, characterisation Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 412; Prenosov: 18 Celotno besedilo (3,41 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Iskanje novih zaviralcev, ki preprečujejo vezavo SARS-CoV-2 na neuropilin 1 : magistrsko deloZala Serianz, 2023, magistrsko delo Opis: Neuropilin 1 je eden najpomembnejših koreceptorjev vaskularnega endotelijskega rastnega faktorja A. Vključen je v številne fiziološke in patološke procese, med drugim sodeluje pri vezavi virusa SARS-CoV-2. Zaradi nujne potrebe po inovativnih strategijah boja proti virusu SARS-CoV-2 je magistrsko delo usmerjeno na računalniško pot odkrivanja potencialnih zaviralcev neuropilina 1 za preprečevanje vezave virusa SARS-CoV-2. Za uporabo tandemskega pristopa farmakofornega modeliranja in virtualnega rešetanja smo uporabili znano kristalno strukturo neuropilina 1 v kompleksu z zaviralcem EG01377 ter uveljavljene aktivne spojine iz znanstvene literature z določeno stopnjo zaviranja vezave različnih ligandov na neuropilin 1, s čimer smo pridobili dva različna farmakoforna modela. Z uporabo teh modelov pri virtualnem rešetanju smo uspešno identificirali 20 spojin zadetkov kot potencialnih zaviralcev neuropilina 1, ki bi jih bilo potrebno eksperimentalno preveriti za potrditev njihove vezavne afinitete in aktivnosti. Identificirane spojine smo primerjali z že znanimi aktivnimi spojinami za boljši vpogled v njihove strukturne podobnosti in z njimi povezane interakcije ligand-neuropilin 1. Ključne besede: Neuropilin 1, SARS-CoV-2, zaviralci, farmakoforno modeliranje, virtualno rešetanje Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 521; Prenosov: 59 Celotno besedilo (5,32 MB) |
9. Vpliv epidemije SARS-CoV-2 na organizacijsko klimo in motivacijo zaposlenihKaja Širovnik, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: V tako razvitem svetu so ljudje le stežka predstavljali, da bi lahko prišlo do izbruha epidemije, kaj šele pandemije in da se lahko ob tem ves poznan svet in vse naše vsakodnevne navade spremenijo in tudi zaključijo. Ob prihodu odmevnega nevarnega virusa SARS-CoV-2 so v prvi bojni liniji seveda zaposleni v zdravstvenih ustanovah, kjer se jim je njihovo vsakodnevne delo spremenilo na čisto nekaj novega in neznanega. Pri teh spremembah je zelo pomembna podpora višjih kadrov, vodstvu ter celotne organizacije. Organizacija je zadolžena za ohranjanje dobre organizacijske klime in s tem tudi spodbujanje pri motiviranosti ljudi za delo in podajanje v neznano.
Namen: Namen raziskave je ocena mnenja zaposlenih zdravstvenih delavcev, iz kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana, glede organizacijske klime v času pred epidemijo in v času epidemije SARS-CoV-2 in tudi evalvacija mnenj o motivaciji zaposlenih s strani vodstva. Temeljno vprašanje, ki smo ga zastavili in nas najbolj zanima je, ali se organizacija trudi, da je organizacijska klima in motivacija zaposlenih v času epidemije na podobnem nivoju kot pred epidemijo SARS-CoV-2.
Metode dela: S pomočjo anonimnega spletnega anketnega vprašalnika (1KA) je bila izvedena raziskava. Anketni vprašalnik je v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Vprašalniki so bili razdeljeni med zaposlene v diabetološki ambulanti na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Raziskava je potekala 3 mesece, in sicer od 30. 6. 2021 do 30. 9. 2021. Od 24 zaposlenih je anketo ustrezno izpolnilo 17 anketirancev. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela na podlagi pregleda strokovne literature, znanstvenih člankov s pomočjo podatkovnih baz Google učenjak, PubMed, Cinahl in COBISS ter preučili tudi obstoječo tujo literaturo.
Rezultati: Anketni vprašalnik nam je podal odgovore na vsa naša raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je stopnja zadovoljstva z organizacijsko klimo in samim delom boljša v času pred izbruhom epidemije z virusom SARS-CoV-2, kot v času med epidemijo. Prav tako smo prišli do ugotovitev, da je stopnja motivacije v času med epidemijo upadla. Anketiranci so odgovarjali, da se jim zdi, da je organizacija v času med epidemijo neustrezno poskrbela za ohranjanje in dvig motivacije zaposlenih. Na podlagi pridobljenih odgovorov na raziskovalna vprašanja, smo dve od zastavljenih hipotez potrdili in dve hipotezi ovrgli.
Razprava in zaključek: Odgovori na podana raziskovalna vprašanja nam podajo uvid v samo stanje organizacije v času pred in med izbruhom epidemije z virusom. Poda nam odgovor, da bi lahko organizacija v času med epidemijo bolje poskrbela za ohranjanje in izboljšanje stopnje organizacijske klime in motivacije zaposlenih. Ugotovitve naše raziskave in drugih raziskovalcev so bile podobne. Glede na situacijo z virusom, ki se ne umirja, vendar je ves čas nekonstantna, bi lahko organizacije poskrbele za boljše motiviranje zaposlenih in ohranjanje ustrezne organizacijske klime. Ključne besede: virus SARS-CoV-2, zadovoljstvo zaposlenih, delovno vzdušje zaposlenih Objavljeno v DKUM: 02.08.2023; Ogledov: 403; Prenosov: 50 Celotno besedilo (1,20 MB) |
10. Nalezljive bolezni pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 v Sloveniji; Primer: vpliv ukrepov na ljudi ob epidemiji COVID-19Nadja Gojak, 2023, magistrsko delo Opis: Nalezljive bolezni predstavljajo velik medicinski problem od kar pomnimo. Pred več kot desetimi leti je veljalo prepričanje, da nalezljivih bolezni ni več. Medicinska znanost je zelo hitro napredovala, vendar vseeno ne dovolj hitro, da bi vse nalezljive bolezni izkoreninila. Decembra leta 2019 so v Wuhanu na Kitajskem zaznali več primerov pljučnic. Pri bolnikih so izključili številne običajne povzročitelje pljučnic ter respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom, katerega so poimenovali SARS- CoV-2. Bolezen, ki jo povzroča COVID- 19.Pandemija nove koronavirusne bolezni se je v Slovenijo prvič uradno razširila 4. marca 2020, ko je bil odkrit prvi okuženi. 11. 3. 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo COVIDA-19. Direktor organizacije je države pozval, naj okrepijo prizadevanja za zajezitev širjenja virusa in pripravijo svoje zdravstvene zmogljivosti. Epidemija v Sloveniji je bila razglašena 12. 3. 2020 in takrat so se začeli tudi ukrepi, ki so zaznamovali državo. Z epidemijo covida-19 so se življenja ljudi korenito spremenila. Slovenija je tako kot mnogo drugih ostalih držav sprejela omejitvene ukrepe, da bi preprečila širjenje koronavirusa. Namen magistrske naloge je bilo opisati novo nalezljivo bolezen covid-19 ter preučiti vplive ukrepov na ljudi ob epidemiji covida-19 v Sloveniji (katere ukrepe so ljudje najbolj/najmanj upoštevali). Ključne besede: koronavirus, covid-19, pandemija, epidemija, Sars-CoV-2, ukrepi Objavljeno v DKUM: 01.08.2023; Ogledov: 649; Prenosov: 60 Celotno besedilo (3,88 MB) |