1. Der Atlas der ungarischen Dialekte in Rumänien steht vor der VollendungDezső Juhász, Erika Terbe, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Atlas madžarskih dialektov v Romuniji pred izidom
Enajsti, zadnji del Atlasa madžarskih narečij v Romuniji (The Atlas of Hungarian Dialects in Romania – RMNyA) je pripravljen za tisk. Delo, za katerega so gradivo zbirali v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja, pomembno zaokrožuje madžarsko dialektologijo. RMNyA omogoča podrobnejši opis madžarskih narečij v Romuniji in njihovo pregledno tipologijo. Odpira nove možnosti za sinhrone in diahrone preglede. Sočasno z izdajo je bil RMNyA uvrščen v projekt za digitalizacijo MNyA, rezultat tega pa je integracija dveh velikih atlasov v eno samo elektronsko bazo podatkov. To omogoča nove lingvistične in narečne analize korpusa kot tudi pripravo integriranih map z uporabo računalniške kartografije.
Ključne besede: madžarska narečja, Romunija, jezikovni atlasi, dialektologija, zemljepisno jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 02.02.2018; Ogledov: 1180; Prenosov: 355
 Celotno besedilo (273,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. BLED KOT DIPLOMATSKO STIČIŠČE V OBDOBJU MED OBEMA SVETOVNIMA VOJNAMASaša Milešič, 2016, diplomsko delo Opis: Na Bledu se je med obema vojnama zvrstilo kar nekaj pomembnih političnih dogodkov. Med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke sodijo trije sestanki Male antante in sestanek Balkanske zveze. Prvi sestanek Male antante se je odvijal junija 1926. Na njem so se zbrali zunanji minister Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Momčilo Ninčić, zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš in zunanji minister Romunije Jon Mitilineu. Na drugem sestanku Male antante na Bledu so se leta 1936 zbrali zunanji minister Češkoslovaške Edvard Beneš, zunanji minister Romunije Nikola Titulescu in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović. Tretji in zadnji sestanek Male antante na Bledu, je potekal konec avgusta leta 1938. Sestanka so se udeležili zunanji minister Češkoslovaške Emil Krofta, zunanji minister Romunije Nikolaj Komnen in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije Milan Stojadinović.
Konferenca Balkanske zveze je potekala 10. julija 1936, udeležile so se je romunska, turška, jugoslovanska in grška delegacija.
Na notranjepolitičnem področju sta bila najpomembnejša dogodka podpis blejskega sporazuma med predsednikom vlade Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev Velimirjem Vukićevićem in voditeljem Slovenske ljudske stranke Antonom Korošcem 10. julija 1927 ter podpis sporazuma med tedanjim predsednikom vlade Kraljevine Jugoslavije Dragišo Cvetkovićem in predsednikom Hrvaške kmečke stranke dr. Vladkom Mačkom 26. avgusta 1939.
Številni sestanki diplomatov in jugoslovanskih politikov so Bled med obema svetovnima vojnama postavili v središče političnega življenja, saj so bili v veliki večini medijsko zelo odmevni in so vplivali na takratno politiko na Balkanu.
Ključne besede: Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Kraljevina Jugoslavija, Češkoslovaška republika, Romunija, Mala antanta, Balkanska zveza, Bled, blejski sporazum, diplomatski stiki, zunanja politika med obema svetovnima vojnama.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2351; Prenosov: 155
Celotno besedilo (700,86 KB) |
3. Readiness for e-learningZlatko Nedelko, Vojko Potočan, Carmen Elena Cirnu, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: E-learning has become an important way of transferring knowledge in modern society. Despite the growing interest for e-learning, both from educational institutions and potential participants, there are still some important impediments in e-learning process. Often addressed issue by theoreticians and practitioners is participant's readiness for e-learning, since e-learning represent radically new way of learning in comparison to traditional education. In the frame of participant's readiness for e-learning the paper addresses the impact of participant's personal values on participant's preferences about information-communication technology. Hypothesized model about the impact of selected personal values of students on their preferences about information-communication technology is in-depth examined in paper. Casual relations are tested on samples of Romanian and Slovenian undergraduate students, involved at least in web-supported type of e-learning. Structural equation modeling approach was used.
Ključne besede: izobraževanje, e-izobraževanje, informacijska tehnologija, komunikacije, vrednote, Slovenija, Romunija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1766; Prenosov: 65
 Povezava na celotno besedilo |
4. Strategije vstopa na romunsko tržišče za farmacevtska podjetja : magistrsko deloAndrej Klobučar, 2010, magistrsko delo Ključne besede: globalizacija, mednarodni marketing, mednarodno trženje, informacijski sistemi, mednarodno podjetje, mednarodno poslovanje, farmacevtska industrija, Romunija
Objavljeno v DKUM: 29.05.2012; Ogledov: 1860; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,77 MB) |
5. Primerjalna analiza poslovnega okolja Romunije in Bolgarije : diplomsko deloSiniša Pintar, 2008, diplomsko delo Ključne besede: poslovno okolje, mednarodni trg, priložnosti, trg, tuje investicije, podjetje, mednarodno podjetje, dežele, ekonomska politika, država, Romunija, Bolgarija, tržna analiza, selekcija, komercialno poslovanje, ocenjevanje, mednarodna kooperacija, mednarodne primerjave, regionalna ekonomika, gospodarstvo, negospodarske dejavnosti, mednarodno sodelovanje, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1876; Prenosov: 155
Celotno besedilo (710,95 KB) |
6. |
7. Pospeševanje izvoza na primeru SID banke in Eximbank RomunijaManca Černezel, 2009, diplomsko delo Opis: Temeljni cilji financiranja izvoza so prispevati k izboljševanju poslovne učinkovitosti in konkurenčnosti članov na globalnem trgu, ter s tem tudi k rasti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva in gospodarstva na sploh. Pospeševanje izvoza je učinkovit finančni instrument države za uresničevanje razvoja gospodarstva.
SID banka je institucija, ki prispeva k večjemu izvozu in s tem višjim stopnjam rasti v Sloveniji. Ključna je tudi njena primerljivo višja učinkovitost in visoka stopnja komplementarnosti njenih dejavnosti z ostalimi institucijami, ki delujejo na področju razvojnega financiranja. SID banka igra pomembno vlogo pri spodbujanju slovenskega izvoza in pri zapolnjevanju vrzeli v slovenskem finančnem sistemu.
EximBank Romunija zagotavlja predvsem srednje- in dolgoročno izvozno financiranje, na področju zavarovanja izvoznih kreditov in izdaje garancij. Namen ustanovitve je pokrivanje finančnih tveganj tako pri izvoznih, kot tudi domačih poslovnih transakcijah ter spodbujanju in promociji mednarodne menjave ter krepitvi konkurenčnosti gospodarstva.
Ključne besede: SID banka, EximBank Romunija, izvozno financiranje, zavarovanje izvoznih kreditov, izdajanje garancij
Objavljeno v DKUM: 24.06.2009; Ogledov: 3529; Prenosov: 206
Celotno besedilo (391,84 KB) |
8. Vpliv neposrednih tujih investicij na gospodarsko učinkovitost : diplomsko deloDarja Kavkler, 2004, diplomsko delo Ključne besede: neposredne tuje investicije, Slovenija, ekonomski razvoj, internacionalizacija, potrebe, fleksibilnost, ekonomska politika, mednarodni ekonomski odnosi, zunanjetrgovinsko poslovanje, mednarodna menjava, tranzicija, Madžarska, Poljska, Romunija, mednarodne primerjave, gospodarstvo, razvojni projekti, mednarodno ekonomsko sodelovanje, investicije, zaščita, negotovost, Evropa, mednarodne pogodbe
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 4469; Prenosov: 315
Celotno besedilo (648,98 KB) |
