1. Varnost v lokalnih skupnostih in Romi v jugovzhodni Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlen Golobič, 2024, diplomsko delo Opis: Živimo v družbi, v kateri je nestrpnosti iz dneva v dan več. Le-ta je v veliki meri prisotna v lokalnih skupnostih, kjer živijo Romi. Iz pregleda literature izhaja, da bivalni problemi, s katerimi se soočajo pripadniki te največje evropske manjšine, vplivajo na njihov neuspeh v šoli, visoko stopnjo brezposelnosti ter slabo zdravstveno in socialno stanje. Vse našteto, poleg različnih predsodkov in stereotipov, otežuje oziroma onemogoča njihovo integracijo v slovensko družbo na različnih področjih.
Zaradi navedenega in zaradi tako imenovane teorije etiketiranja oziroma stigmatiziranja so Romi postali marginaliziran del slovenske družbe. V okviru diplomskega dela je bila opravljena raziskava o varnostni situaciji v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer tradicionalno živi romska skupnost. V občinah Semič, Črnomelj, Metlika in Kočevje smo želeli raziskati predvsem, s katerimi varnostnimi tveganji se soočajo prebivalci in kakšna je zaznana stopnja kriminalitete na obravnavanem območju. Čeprav na občutke strahu pred kriminaliteto in zaznavanje varnosti vplivajo različni dejavniki, ugotavljamo, da večina pripadnikov romske skupnosti in večinskega prebivalstva meni, da se je stopnja kriminalitete v zadnjih petih letih v njihovem kraju povečala. Romi večinoma ocenjujejo, da je njihov kraj v primerjavi z drugimi enako varen, medtem ko ostali prebivalci svoj kraj dojemajo kot manj varnega v primerjavi z drugimi slovenskimi kraji.
Obe preučevani skupini kot najpogostejše oblike ogrožanja varnosti dojemata tatvine in vlome, sledijo kršitve javnega reda in miru, zloraba prepovedanih drog, nasilje in vandalizem. Nekaj korakov za izboljšanje stanja na področju romske problematike je že bilo narejenih, vendar je za dolgoročno izboljšanje razmer ključen skupen nastop vseh udeležencev in sodelovanje romske skupnosti, saj je možnosti za napredek še veliko.
Ključne besede: varnost v lokalnih skupnostih, policija, Romi, kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, jugovzhodna Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (706,50 KB) |
2. Problemi v komunikaciji med Romi in policistiIgor Stošič, Bojana Virjent, Branko Novak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: subkultura, Romi, policisti, komuniciranje, sodelovanje, spoštovanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 11
Celotno besedilo (905,58 KB) |
3. |
4. |
5. Primerjava stališč Romov in policistov na Dolenjskem do izvajanja nalog policijeJanez Ogulin, Dušan Brodarič, Vinko Ribič, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijska pooblastila, Romi, romska problematika, komuniciranje, medosebni odnosi, stališča
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 10
Celotno besedilo (275,63 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Varnostna problematika v občini Grosuplje : magistrsko deloMaša Rački, 2023, magistrsko delo Opis: V vsakdanjem življenju na varnost prebivalcev lokalne skupnosti vpliva veliko dejavnikov in pojavov. Nekateri dejavniki in pojavi bolj ogrožajo varnost kot drugi, zato jih je pomembno opredeliti, poiskati vzroke zanje in jih preprečiti. Pri tem so ključnega pomena subjekti zagotavljanja varnosti na lokalni ravni, kot so policija, civilna zaščita, zasebnovarnostna podjetja, redarstvo, občinska inšpekcija, varnostni sosveti, gasilci in drugi. Pomembni so tudi ukrepi zagotavljanja varnosti, kot so občinski program varnosti in spletni portali, kjer občani dajo pobudo za rešitev varnostnega problema, ter druge oblike zagotavljanja varnosti.
Namen magistrske naloge je ugotoviti, kateri pojavi prebivalcem občine Grosuplje predstavljajo problem. V teoretičnem delu naloge sta uporabljeni deskriptivna metoda in metoda kompilacije, s katerima smo pregledali domačo in tujo literaturo ter na podlagi ugotovitev pisnih virov predstavili preučevano tematiko. V empiričnem dlu smo z anketnim vprašalnikom ugotovili, kolikšno stopnjo zaupanja imajo občani Grosupljega v subjekte zagotavljanja varnosti ter kateri varnostni pojavi in v kolikšni meri jim predstavljajo varnostni problem.
Rezultati raziskave so pokazali, da prebivalci občine Grosuplje najbolj zaupajo prostovoljnim in poklicnim gasilcem, najmanj pa Komisiji za reševanje romske problematike in občinskemu redarstvu. Največji varnostni problem jim predstavljajo Romi in divja odlagališča, najmanjši pa homoseksualci in prireditve na prostem.
Ključne besede: varnost, lokalne skupnosti, varnostni problemi, Romi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 626; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,48 MB) |
10. Romska naselja v Sloveniji kot potencialna geta : magistrsko deloLaura Kovač, 2023, magistrsko delo Opis: Večina Romov v Sloveniji živi v romskih naseljih, ki so v stroki obravnavana kot poseben pojav na našem ozemlju. Zanje je značilno, da se v večini primerov nahajajo na obrobju naseljenih območij ali pa so celo ločena od njih in v celoti izolirana. Posebna so tudi zaradi svoje oblike, prostorske strukture, naseljenosti in ostalih lastnosti. Prav zaradi specifičnih bivanjskih razmer so Romi v Sloveniji uvrščeni med socialno ogrožene in marginalne družbene skupine. Kot taka se romska naselja pogosto enačijo z različnimi pojavnimi oblikami prostorske segregacije, predvsem z getom, romsko skupnost v Sloveniji pa se posledično opisuje kot getoizirano.
V magistrskem delu analiziramo štiri romska naselja v Sloveniji z namenom ugotavljanja elementov geta v slednjih. Delo temelji na kvalitativnem pristopu raziskovanja. Podatki so pridobljeni preko treh metod raziskovanja, in sicer: z metodo opazovanja z udeležbo, s polstrukturiranimi intervjuji ter s sekundarno analizo podatkov. Obdelani so po načelih kvalitativne analize podatkov. Izmed štirih analiziranih naselij se prekmursko romsko naselje Beltinci in dolenjsko romsko naselje Žabjak izkažeta kot tisti, kjer so elementi geta še najbolj očitni in zatorej problematični. Ti dve naselji se soočata z največ izzivi. Zgodovinski temelji prostorske segregiranosti obravnavane skupnosti nakazujejo, da gre v primeru romskih naselij v Sloveniji za neprostovoljno prostorsko koncentrirano območje, vendar pa so v delu slednja obravnavana tudi v luči prostovoljne segregacije.
Ključne besede: romska naselja, geto, prostorska segregiranost, Romi
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 1404; Prenosov: 248
Celotno besedilo (3,73 MB) |
