| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazum o priznanju krivde
Maša Starc, 2021, diplomsko delo

Opis: Sporazum o priznanju krivde je razmeroma mlad procesni institut, ki se dandanes prebija tudi v ospredje držav kontinentalnega pravnega sistema. Države, ki se pogosto borijo s preobremenjenimi kazenskopravnimi sistemi v svoje kazenske procesne zakonodaje uvajajo poseben način reševanja kazenskih zadev – pogajanja o priznanju krivde. Gre za tako imenovan plea bargaining, ki je značilen za države anglo-ameriškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv način reševanja kazenskih zadev. Utemeljena so zlasti na razumevanju kazenske zadeve kot spora med dvema enakopravnima strankama in na avtonomiji obdolženca. Pogajanja o priznanju krivde so procesni institut, ki je značilen predvsem za države z adversarnim tipom kazenskega postopka. Država z najdaljšo tradicijo reševanja kazenskih zadev s pogajanji o priznanju krivde so Združene države Amerike (ZDA), kjer na tak način rešijo že preko 95 odstotkov kazenskih zadev. Se pa pogajanja o priznanju krivde neustavljivo širijo po Evropi in svetu, zato je trendu pred kratkim podlegla tudi Slovenija, ki je pogajanja začela uporabljati leta 2012 z novelo ZKP-K. V ZDA so pogajanja o priznanju krivde zakonsko zelo natančno urejena, vendar izkušnje prikazujejo povsem drugačno sliko. Zaradi težnje k čim hitrejšemu reševanju kazenskih zadev so tožilci in zagovorniki razvili zelo sporne taktike za čim hitrejšo pridobitev priznanja krivde, zaradi katerih se postavlja vprašanje prostovoljnosti priznanja in neenakega obravnavanja obdolžencev. Se pa slabosti pogajanj o priznanju krivde kažejo tudi v državah kontinentalnega pravnega sistema (kamor spada tudi Slovenija) v odklonu od temeljnega vrednostnega izhodišča le-teh držav, in sicer načela iskanja materialne resnice. V diplomskem delu smo primerjali pogajanja o priznanju krivde v Združenih državah Amerike, kjer so se le-ta implementirala že 150 let nazaj, ter v Republiki Sloveniji, ki je pogajanja o priznanju krivde dobila šele pred kratkim.
Ključne besede: diplomske naloge, sporazum o priznanju krivde, primerjava, Republika Slovenija, Združene države Amerike
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (566,99 KB)

2.
OKOLIŠČINE, KI SO PRIVEDLE DO IZGRADNJE IN RUŠITVE BERLINSKEGA ZIDU
Katja Strmljan, 2013, diplomsko delo

Opis: Ob koncu druge svetovne vojne je bilo najbolj pereče mednarodno vprašanje prav vprašanje Nemčije. Zavezniki so po vojni Nemčijo razdelili na štiri okupacijske cone, glavno mesto Berlin pa na štiri sektorje. V letu 1949 sta nato nastali dve ločeni nemški državi, na zahodni strani je nastala ZRN s parlamentarno demokracijo po vzoru zahoda, na vzhodu pa je pod vplivom Sovjetske zveze nastala NDR, ki je kmalu po nastanku začela z izgradnjo ljudske demokracije po vzoru Sovjetske zveze. V diplomski nalogi se sprašujemo predvsem po okoliščinah, ki so vodstvo NDR leta 1961 privedle do tega, da so zgradili berlinski zid in ga nato v letu 1989 porušili. Številni Vzhodni Nemci so se že pred postavitvijo zidu odločili za prebeg na zahod, saj v NDR zaradi načrtne izgradnje socializma in s tem povezanega planskega gospodarstva niso videli svoje prihodnosti. Prebegi na zahod so močno načenjali živce takratnega voditelja NDR Walterja Ulbrichta in ogrožali gospodarstvo ter posledično obstoj države. Izgradnjo zidu je vodstvo SED opravičevalo z idejo o zaščito pred sabotažo, vohunstvom in agresijo z zahoda, toda zid je bil zgrajen izključno iz enega razloga – za obrambo države pred svojimi državljani, ki so želeli na zahod. S postavitvijo zidu se je število prebegov močno zmanjšalo, kljub temu so nekateri še vedno poskušali. Za padec zidu je bil odločilnega pomena nov potovalni zakon, s katerim je vzhodnonemško vodstvo svojim državljanom dovolilo potovanje na zahod. 9. novembra 1989 je na tisoče Berlinčanov zahtevalo odprtje meje, številni so splezali na zid in ga začeli rušiti. Prav množičnost ljudi je bila tista, zaradi katere so stražarji na meji popustili in spustili ljudi skozi.
Ključne besede: Ulbricht, Berlinski zid, prebegi na zahod, Nemška demokratična republika, Zvezna republika Nemčija, Honecker
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (723,29 KB)

3.
Veljavnost paritete kupne moči analiza primera češke republike
Klemen Rakovič, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu preverjamo veljavnost paritete kupne moči (PPP) na primeru Češke republike. Dokazati poskušamo, da teorija PPP drži ne le za eden bazni devizni tečaj, ampak tudi druge tečaje, ki zajemajo valute največjih trgovinskih partneric analizirane države. V prvih poglavjih dela so podrobno prikazani devizno-tečajni režim Češke republike, njeni makroekonomski kazalniki in gospodarsko sodelovanje z drugimi državami. Na podlagi nominalnih deviznih tečajev in indeksov cen smo izračunali realne devizne tečaje češke krone s sedmimi drugimi valutami. Iz teh tečajev smo opravili izračun nominalnega in realnega efektivnega deviznega tečaja. Empirično analizo smo začeli s preverjanjem stacionarnosti sedmih realnih deviznih tečajev in realnega efektivnega deviznega tečaja, za kar smo uporabili ADF test. V drugem delu empirične analize smo preverjali prisotnost kointegracije med nominalnimi deviznimi tečaji in cenovnimi indeksi gospodarstev analiziranih valut. Uporabili smo Johansenov test kointegracije, ocenili koeficiente modela VECM in vpeljali omejitve proporcionalnosti ter simetričnosti koeficientov. Končni rezultati nakazujejo na veljavnost relativne PPP za tečaje CZK/EUR, CZK/PLN, CZK/GBP in CZK/USD, tečaje CZK/CNY, CZK/HUF ter CZK/RUB, končni rezultati nakazujejo na neveljavnost PPP, čeprav smo za vseh sedem deviznih tečajev potrdili obstoj vsaj enega kointegracijskega vektorja.
Ključne besede: PPP, Češka republika, stacionarnost, kointegracija, devizni tečaj
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

4.
Javne finance v Republiki Severni Makedoniji
Goran Projkov, 2020, diplomsko delo

Opis: Ključni dejavnik za gospodarsko delovanje in razvoj vsake države predstavlja uspešno upravljanje njenih javnih financ. Te zajemajo različne aktivnosti, kot so zbiranje javnofinančnih sredstev, prerazdeljevanje ter poraba javnofinančnih sredstev z namenom zagotavljanja večje gospodarske rasti in s tem zagotavljanja višje kakovosti življenja njenih prebivalcev. Za uspešno upravljanje javnih financ se trudi tudi Republika Severna Makedonija (RSM). Namen diplomskega projekta je predstaviti položaj javnih financ v RSM pred globalno gospodarsko in finančno krizo leta 2008, stanje v letih krize in položaj javnih financ danes, predstaviti še posebej davčni sistem RSM ter orisati reformne procese na tem področju. V diplomskem projektu smo si zastavili eno hipotezo, in sicer da je davčni sistem RSM primerljiv z razvitimi državami. Z raziskovanjem smo postavljeno hipotezo ovrgli, saj se je izpostavilo, da ima RSM precej nizke davčne stopnje v primerjavi z državami EU, kjer so davčne stopnje zelo visoke in so za državo v razvoju, kot je RSM, težko dosegljive. Drugi dokaz so poročila mednarodnih organizacij, iz katerih razberemo, da je RSM delno pripravljena na področju obdavčenja in da ne izpolnjuje pogojev, ki naj bi jih razvit sodobni davčni sistem izpolnjeval. RSM se vse od leta 2007 srečuje tudi s težavo naraščanja javnega dolga. Naraščanje dolga je posledica dveh kriz, prve v letu 2008 in trenutne svetovne zdravstvene krize, povezane s koronavirusom.
Ključne besede: javne finance, Republika Severna Makedonija, davčni sistem
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (871,91 KB)

5.
Zdravljenje odvisnikov od prepovedanih substanc: preventiva in kurativa v republiki sloveniji
Lea Čušin, 2020, diplomsko delo

Opis: Čas v katerem živimo, je poln stresnih okoliščin, pritiska, nelagodja, … zaradi česar ljudje v življenju iščemo nekaj, s čimer bi se sprostili in našli svoje zadovoljstvo, mir in lagodje. Veliko ljudi za uresničitev svojih ciljev izbere napačna sredstva, kar je lahko zanje nevarno. Vse odvisnosti so se začele nedolžno, samo z enim kozarcem alkoholne pijače, samo z enim kosom torte, samo z enim dimom marihuane, … Ko človek začne iskati uteho v določeni stvari in le tam najde smisel življenja, lahko nedolžna tolažba hitro pripelje do odvisnosti. Namen našega diplomskega dela je, da bralcem predstavimo preventivne in kurativne programe za pomoč uživalcem drog, hkrati pa jim želimo predstaviti Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana. Naš cilj je, da na podlagi virov raziščemo, kakšno je stanje na področju preventive in kurative v Republiki Sloveniji, hkrati pa želimo s pomočjo intervjuja s predstojnikom Centra ugotoviti, kako poteka zdravljenje uživalcev prepovedanih drog. V diplomski nalogi raziščemo problem zlorabe prepovedanih substanc, problem preventive in problem kurative. Ugotovimo, da ima uporaba drog negativne posledice tako za posameznika kot tudi za družbo. Velik poudarek imamo na kurativi in malo premajhen na preventivi, saj je ta za državo velik finančni zalogaj. Za zmanjšanje števila odvisnih od prepovedanih substanc bi potrebovali veliko sredstev in spremenjeno zakonodajo na področju uporabe drog.
Ključne besede: droge, odvisnost, preventiva, kurativa, Republika Slovenija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (818,49 KB)

6.
Brezposelnost mladih: Primerjava Slovenije z Avstrijo
Klemen Zoretič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost mladih v Sloveniji in jo primerjamo z brezposelnostjo mladih v sosednji državi Avstriji. Brezposelnost je namreč pereč problem, s katerim se soočajo delavci na trgu dela. Kot obravnavamo tudi v diplomski nalogi, je na trgu dela nekaj kritičnih skupin, med katere uvrščamo tudi mlade. Visok odstotek brezposelnosti med mladimi kaže na to, da mladi na trgu dela vse teže dobijo priložnost. Delodajalcem namreč ni dovolj le pridobljeno znanje ali stopnja izobrazbe. V veliki meri mladim primanjkuje delovnih izkušenj. Namen diplomske naloge je raziskati problematiko brezposelnosti mladih v Sloveniji in sosednji državi Avstriji. Podatke, ki smo jih pridobili za obe državi, smo med seboj primerjali. Prav tako smo vključili veljavne podatke za Evropsko unijo, saj je ta skupna tako Sloveniji kot Avstriji.
Ključne besede: brezposelnost, brezposelnost mladih, trg dela, Republika Slovenija, Republika Avstrija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 132; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (930,82 KB)

7.
Javno naročanje
Rok Šarman, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen javnega naročanja je oskrba javnega sektorja z dobrinami, ki jih potrebuje za svoje nemoteno delovanje, ob tem pa tudi skrb, da se javna sredstva porabljajo učinkovito, gospodarno in transparentno. Leta 1997 smo v Republiki Sloveniji dobili prvo celovito zakonsko ureditev področja javnega naročanja. Kasneje je bilo to področje velikokrat spremenjeno in reformirano. Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) velja za krovni zakon, ki ureja področje javnega naročanja. V delu diplomskega projekta sem se osredotočil na postopke in načela, ki jih je potrebno pri izvajanju javnih naročil upoštevati. Ugotovil sem, da so postopki javnega naročanja pravila, ki jih je potrebno upoštevati pri izvedbi javnih naročil, medtem pa nam načela javnega naročanja povedo, kako je potrebno ravnati, ko se pri izvajanju javnega naročila znajdemo v situaciji, ki je zakonodaja ne predvideva. V tesni povezavi z načeli so tudi cilji, ki jih zasledujemo pri javnem naročanju. Za pravilnost in zakonitost potekov postopka javnega naročanja v Republiki Sloveniji skrbijo za to pristojni organi. Najpomembnejšo vlogo ima Državna revizijska komisija za revizijo postopkov javnega naročanja (v nadaljevanju DKOM), ki sem jo skupaj z ostalimi organi nadzora v delu diplomskega projekta tudi podrobneje predstavil.
Ključne besede: Javno naročanje, Zakon o javnem naročanju, postopki javnega naročanja, načela javnega naročanja, Republika Slovenija.
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 528; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (807,66 KB)

8.
Zaton rimske republike v luči sodobne popularne kulture (serija Rim)
Marko Mihelj, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti obdobje od zaključka vojne v Galiji do Cezarjeve smrti, vključno z atentatom, in ga primerjati s prikazanim v prvi sezoni serije Rim (2005-2007). Do konca 2. stoletja pr. n. št. je rimski državi uspelo postati glavna sila v Sredozemlju. Čeprav so bili zunanjepolitično zelo uspešni, se je v tem času v Rimu nabrala kopica notranjepolitičnih težav. Le-te so poskušali rešiti številni pomembni Rimljani, toda pri tem niso bili uspešni. Po krvavi Sulovi diktaturi se je v Rimu izoblikoval prvi triumvirat, katerega cilj je bil obvladovanje rimske politike. Med triumvirji je postopoma glavno vlogo prevzel Gaj Julij Cezar, ki se je dokazal zlasti v vojnah z Galci. Proti njemu se je skupaj s senatom obrnil triumvir Pompej in pričela se je državljanska vojna, ki je potekala med letoma 49 in 45 pr. n. št. Cezar se je po zmagi v državljanski vojni vrnil v Rim, kjer je v naslednjem letu pridobil veliko število nazivov. Proti njemu je bila organizirana zarota in 15. marca leta 44 pr. n. št. izpeljan atentat. Obdobje med letoma 49 in 44 pr. n. št. je bilo predstavljeno v prvi sezoni serije Rim. Serijo so zasnovali v produkcijski hiši HBO. Snemanje je potekalo med letoma 2005 in 2007 na različnih lokacijah, najpogosteje pa v Sofiji in Rimu. Serija Rim je po mnenju mnogih kritikov z vsega sveta ena izmed najboljših serij, umeščenih v zgodovinsko obdobje rimske republike. V seriji prepričajo zvestoba in domiselna uporaba antičnih virov (že prevzem osrednjih junakov Lucija Vorena in Tita Pulona) ter številni prikazi rimskega družbenega, političnega in verskega življenja. V primerjavi z nekaterimi prikazi zatona rimske republike v zgodovinopisju serija ne kaže pretirane naklonjenosti branilcem republike, kot sta bila Katon in Ciceron, marveč poudarja šibkost republikanskih ustanov in v ospredje kot »zgodbi o uspehu« postavi Cezarja in za njim Oktavijana.
Ključne besede: rimska republika, Cezar, Pompej, državljanska vojna, marčeve ide, serija Rim, Katon, Ciceron, rimska zgodovina v popularni kulturi.
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 549; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (790,08 KB)

9.
Služba državne varnosti in njeno spremljanje britanske obveščevalne službe v Socialistični republiki Sloveniji
Tadeja Melanšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujoči magistrski nalogi je obravnavano spremljanje delovanja britanske obveščevalne službe na ozemlju nekdanje SR Slovenije med letoma 1966 in 1988 s strani slovenske Službe državne varnosti (SDV). Zaradi lažjega razumevanja teme je najprej predstavljena zgodovina obeh varnostno-obveščevalnih služb. Pri tem je izpostavljena zgodovina jugoslovanske varnostno-obveščevalne službe, s poudarkom na njeni organizaciji v SR Sloveniji. Podrobneje je v magistrski nalogi predstavljen njen razvoj iz Varnostno-obveščevalne službe (VOS) v Oddelek za zaščito naroda (OZNA) v Upravo državne varnosti (UDV) in naposled reorganizacijo slednje v SDV. V nalogi so podrobneje opisane tudi metode, sredstva in organizacijska struktura slovenske SDV. Pregledu zgodovin obeh obveščevalnih služb in njuni primerjavi sledi osrednji del magistrske naloge: analiza spremljanja britanske obveščevalne službe s strani slovenske SDV. V tem delu je predstavljeno tudi spremljanje britanskih državljanov v SR Sloveniji. Obravnavana tematika je v slovenskem zgodovinopisju še povsem neraziskana.
Ključne besede: Služba državne varnosti (SDV), britanske obveščevalne službe, obveščevalne službe, Jugoslavija, Socialistična republika (SR) Slovenija.
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Vpliv nalezljive bolezni SARS na turizem Kitajske v obdobju od leta 2002 do leta 2004
Polona Pavčnik, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava izbruh epidemije sarsa na Kitajskem (ang. Severe Acute Respiratory Syndrome) in njegov vpliv na turizem Ljudske republike Kitajske. Virus sars je izbruhnil novembra leta 2002 v južni kitajski provinci Guandong. Ljudska republika Kitajska je novico o nalezljivi bolezni sars posredovala Svetovni zdravstveni organizaciji šele tri mesece kasneje. Vzrok zato je bil, da bolezni pravzaprav niso dobro poznali, niso mogli potrditi povzročitelja te hudo nalezljive bolezni, kar je posledično privedlo do tega, da se je virus zelo hitro razširil v druge države sveta. Nalezljive bolezni se lahko hitro prenašajo z osebe na osebo in tako pride do tega da, se bolezen prenaša s kontinenta na kontinent, s potovanjem ljudi. Okužena oseba sploh ne ve, da ima neko bolezen. Tako jo nevede prenese na drugo osebo in tako lahko nastane epidemija. Zato je za potnike zelo pomembno, da se preden odpotujejo, seznanijo z novostmi, nevarnostmi, ter z ukrepi, s katerimi se lahko zaščitijo pred boleznimi.
Ključne besede: SARS, nalezljive bolezni, turizem, Ljudska republika Kitajska, vpliv SARS-a
Objavljeno: 06.12.2018; Ogledov: 1062; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici