Search the digital library catalog

Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje preučiti značilne vrednote mladih glede na njihovo stopnjo tradicionalne religioznosti in duhovne usmerjenosti, v desetih državah jugovzhodne Evrope. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metode sekundarne analize podatkov z uporabo programa SPSS. Uporabili smo podatke iz raziskave FES Youth Studies Southeast Europe 2018/2019, ki je bila izvedena na reprezentativnih vzorcih mladih v desetih državah jugovzhodne Evrope. Rezultati analiz kažejo, da sta duhovnost in religioznost na videz zelo podobni zadevi, vendar s seboj prinašata zelo različne vrednote in prepričanja mladih. Mladi, ki so bolj religiozni, imajo bolj izražene t. i. »tradicionalne vrednote«, ki se nanašajo na ohranjanje tradicije, preteklih navad in prepričanj. Te vrednote so vrednote družine, partnerske zvestobe, nacionalizem, avtoritarnost in vrednote moči in dosežka. V nasprotju s preteklimi raziskavami smo ugotovili, da je tudi vrednota avtonomije posameznika bolj prisotna pri bolj religioznih mladih, prav tako to velja tudi za vrednoti izobraževanja in zdravja, ki sicer naraščata tako s stopnjo religioznosti kot tudi s stopnjo duhovnosti, vendar sta močneje izraženi pri bolj religioznih mladih. Nasprotno pa so bolj duhovno usmerjeni mladi dovzetnejši za vrednote, ki se odmikajo od tradicije in sovpadajo s procesi modernizacije. Te se po naših ugotovitvah nanašajo predvsem na višjo toleranco do splava in istospolne usmerjenosti ter na vrednote politične aktivnosti.
Keywords: Vrednote, mladi, duhovnost, tradicionalna religioznost, jugovzhodna Evropa
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 599; Downloads: 49
Full text (644,51 KB)

Abstract: Namen raziskave je bil ugotoviti, če obstajajo med Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, v subjektivnem blagostanju razlike v povezavi z duhovnostjo, religioznostjo in hvaležnostjo. Končni vzorec je zajemal 295 udeležencev in sicer 141 Slovencev v Argentini (preseljenih po 2. svetovni vojni), starih med 10 in 90 let in 154 Slovencev iz matične domovine, starih med 17 in 64 let. V vzorcu argentinskih Slovencev je bilo zajetih 58 moških in 82 žensk. Vzorec Slovencev iz matične domovine je zajemal 35 moških in 119 žensk. Udeleženci raziskave so vprašalnik izpolnili preko spleta. Rezultati raziskave so pokazali, da med religioznimi Slovenci, živečimi v Argentini, in Slovenci, živečimi v Sloveniji, glede na primerjane koncepte ni statistično pomembnih razlik. Na celotnem vzorcu se je pokazalo, da se vse tri mere subjektivnega blagostanja statistično pomembno povezujejo s hvaležnostjo, pri čemer sta se zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt s hvaležnostjo povezovala pozitivno, negativni afekt pa šibko negativno. Hvaležnost se je v obeh skupinah pozitivno povezovala z merami duhovnosti. Najmočneje se je s hvaležnostjo povezovala dimenzija obče povezanosti. Mere duhovnosti so se pozitivno povezovale z zadovoljstvom z življenjem in pozitivnim afektom, medtem ko se subjektivno blagostanje in pogostost udeleževanja pri verskih obredih nista statistično pomembno povezovala. Pomembne razlike med skupinama so se pojavile pri specifičnih vidikih religioznosti, ki govorijo o razlogih za vključevanje v verske aktivnosti udeležencev. Slovenci v Argentini v večji meri povezujejo vključevanje v verske aktivnosti z utrjevanjem nacionalne identitete in udeleževanjem družine in sorodnikov v le te. Tudi sveto mašo povezujejo z ohranjanjem izročila staršev/starih staršev in z razvijanjem osebnega odnosa z Bogom v višji meri kot Slovenci iz matične domovine.
Keywords: subjektivno blagostanje, duhovnost, religioznost, hvaležnost, medkulturne razlike, argentinski Slovenci
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1372; Downloads: 191
Full text (1,01 MB)

Abstract: Diplomsko delo VIA MALA- NASILJE V DRUŽINI LAURETZ je poskus restavracije sistema kazenskega prava v Švici ob primeru literarnega besedila Johna Knittela: Via Mala. Delo je razdeljeno na tri dele, v prvem delu je predstavljeno nasilje v družini Lauretz, v drugem družbene okoliščine po prvi svetovni vojni in v tretjem religioznost okolja, kakor ga je doživljala in v okolju živela družina Lauretz. Nasilje, ki ga je nad družinskimi člani izvajal oče Jonas Lauretz, je vodilo v večkratne trajne telesne okvare družinskih članov. Štirimesečna zaporna kazen, ki jo je Jonas Lauretz prestal zaradi drugih kaznivih dejanj ne pa zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, ga ni odvrnila od nasilja. Dogodek, ko je Jonas Lauretz odtujil visok denarni znesek hčerki Silveli (ki ji ga je v oporoki zapustil slikar Matias Lauters) je vodil k umoru. Očeta je s pomočjo dninarja Jorija Wagnerja umoril sin Niclaus, ki sta mu pomagali tudi sestra Hanna in mati Marta. Sestra Silveli, ki je v času storitve kaznivega dejanja ni bilo doma, se nad očetom ni pregrešila. Kljub temu, da ni odobravala njihovega strašnega dejanja je bila do svoje družine solidarna in je preiskovalnim organom lagala samo zato, da bi Jonasa Lauretza razglasili za izginulega. Silveli je v svetu spoznala preiskovalnega sodnika Andreasa von Richenaua in se z njim poročila, ni pa mu povedala resnice o izginotju svojega očeta. Zadeva se je zapletla, ko je Andreas po službeni dolžnosti dobil v roke akte o Silvelinem očetu. Ko je preiskoval skrivnostno smrt svojega tasta, je v aktih odkril nedoslednosti in pričel dvomiti o njegovem izginotju. Odgovore na nepojasnjena vprašanja je najprej iskal pri Silveli, ker pa mu ni hotela povedati resnice, je družino Lauretz soočil s svojimi sumi in pod njegovim pritiskom je najprej klonila Hana in nato še Niklaus. Izvedel je za strašni zločin Lauretzovih nad očetom – očetomor. Andreas bi moral zločin razkriti javnosti in storilce postaviti pred sodišče, ki bi jih zagotovo obsodilo. Po dolgem boju s samim seboj in kljub kršenju načel poklicne etike ter visokem tveganju osebne časti se je Andreas odločil, da jim bo pomagal. Uvidel je, da so morili iz samoobrambe in človeški družbi niso bili nevarni. Prikril je zadevo Lauretz s tem, da je po upravni poti, z objavo razglasa o izginitvi Jonasa Lauretza, zadevo ad acta pospravil v globine arhiva. Tako je rodbino Lauretz rešil pred brezobzirnostjo zakona. V drugem delu diplomskega dela sem analizirala ostro časovno ozračje v času po prvi svetovni vojni. To je bil čas svetovne gospodarske krize, v duhu katere je napisan roman Via Mala. Kriza se je odražala tako na področju gospodarskega kot političnega in moralnega življenja prebivalcev Švice. V tretjem delu diplomske naloge sem opredelila religioznost družine Lauretz skozi roman. Dejstvo, da so bili precej edini protestanti v vsej pokrajini in so tako imeli na kupe sovražnikov, se je odražalo tudi v življenju Lauretzovih otrok.
Keywords: nasilje v družini Lauretz, očetomor, razglasitev Jonasa Lauretza za izginulega, ostro časovno ozračje v času velike gospodarske krize v Švici, religioznost v družini Lauretz, Kazenski zakonik Švice.
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 1418; Downloads: 80
Full text (971,73 KB)

Abstract: V vseh družbah sveta so bili in so še vedno prisotni pripadniki lezbičnih, gejevskih, biseksualnih in transseksualnih (LGBT) skupin, same družbe in posamezniki pa se na pojav različno odzivajo. Homofobija pomeni nestrinjanje, nesprejemanje in odpor do homoseksualcev, ki lahko vodi v različne oblike nasilja in diskriminacijo le-teh. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali obstaja povezava med religioznostjo (pravoslavjem) in stališči o homoseksualnosti v Srbiji ali z drugimi besedami, ali religioznost vpliva na nastajanje in ohranjanje homofobije v Srbiji. Prva naloga dela je teoretično predstaviti definicijo, funkcijo in pomen človekovih pravic v nasprotju s homofobijo. Opisano je splošno stanje, življenje in pravna ureditev položaja LGBT skupin v Srbiji in hkrati predstavljen odnos vodilne religijske organizacije – Srpske pravoslavne cerkve (SPC) do le-teh. Teoretični del diplomske naloge je zaključen s pregledom dosedanjih raziskav o povezanosti religioznosti in stališč o homoseksualnosti. Druga naloga dela je empirična raziskava, v kateri smo z analizo anketnega vprašalnika preverjali hipoteze, ki se nanašajo na vprašanje povezanosti religioznosti s stališči o homoseksualnosti. Rezultati so pokazali, da obstaja povezava med religioznostjo in stališči o homoseksualnosti, saj tisti, ki so bolj religiozni imajo tudi bolj homofobična stališča. Vendar pa je potrebno opozoriti, da na nastanek in ohranjanje homofobije v Srbiji ne vpliva samo religioznost, temveč več medsebojno zelo povezanih dejavnikov, kot so tudi tradicionalnost, splošna prepričanja o spolnih vlogah, nacionalizem, »strah pred Zahodom«, standardi »normalnosti«, itd.
Keywords: LGBT, homoseksualnost, človekove pravice, religioznost, stališča, homofobija, socialna distanca, Srbija.
Published in DKUM: 03.10.2016; Views: 1887; Downloads: 180
Full text (804,00 KB)

Abstract: Religioznost in politika sta pomembni družbeni instituciji, ki se med drugim v posameznikovem vsakdanjem življenju realizirata tudi kot religioznost in politična participacija. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na definicije in dimenzionalnost politične participacije in religioznosti ter na trende obeh spremenljivk v zadnjih desetletjih pri prebivalcih Slovenije. Prikazali smo tudi pregled nekaterih dosedanjih raziskav o odnosu med politično participacijo in religioznostjo. Na zastavljenih hipotezah, izhajajočih iz znanstvene literature, smo nato v empiričnem delu s pomočjo podatkov raziskave Mladina 2010 analizirali, ali sta dve dimenziji religioznosti (osebna religioznost in pogostost obiskovanja cerkvenih obredov) povezani s konvencionalno, civilnodružbeno in protestno participacijo. Ugotovili smo, da bolj religiozni mladi in pogostejši obiskovalci cerkvenih obredov niso pogosteje konvencionalno politično aktivni (merjeno preko samoporočane volilne udeležbe), da pogosteje civilnodružbeno participirajo, redkeje pa so protestno aktivni. V zaključku diplomskega dela razpravljamo o pomenu rezultatov za literaturo o proučevanju odnosa med analiziranima spremenljivkama in podamo predloge za prihodnje raziskave.
Keywords: slovenska mladina, religioznost, konvencionalna politična participacija, civilnodružbena participacija, protestna participacija, večdimenzionalnost.
Published in DKUM: 30.08.2016; Views: 1567; Downloads: 219
Full text (765,83 KB)