1. Uporaba didaktičnih robotov z umetno inteligenco pri izobraževanju in rehabilitaciji : magistrsko deloSašo Prendl, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana uporaba didaktičnih robotov v izobraževalnem, terapevtskem in industrijskem okolju. Glavni poudarek je na tem, kako lahko roboti z vključevanjem umetne inteligence postanejo učinkovito orodje za učenje, rehabilitacijo in usposabljanje zaposlenih. Didaktični roboti omogočajo prilagajanje različnim starostnim skupinam in potrebam, saj združujejo elemente interaktivnosti, ponovljivosti in prilagodljivosti.
Poseben del raziskave je namenjen psihološkim vidikom uporabe robotov pri otrocih, kjer ti delujejo kot varni in predvidljivi partnerji pri učenju socialnih in komunikacijskih veščin. Izpostavljena je tudi njihova uporaba pri otrocih s posebnimi potrebami, kjer so roboti uspešno vključeni v kognitivno, socialno in fizično rehabilitacijo. Prikazani so primeri dobrih praks ter analiza prednosti in izzivov, ki spremljajo tovrstno tehnologijo.
Magistrsko delo se dotika tudi industrijskega vidika uporabe didaktičnih robotov. V ospredju so usposabljanje zaposlenih, podpora raziskavam in razvoju ter primeri konkretne uporabe v različnih panogah, kot so avtomobilska industrija, farmacija in medicinska tehnologija. Roboti se v tem kontekstu izkažejo kot most med teorijo in prakso, saj omogočajo varno in stroškovno učinkovito testiranje ter hitrejši prenos znanja.
Rezultati raziskave kažejo, da didaktični roboti ne morejo nadomestiti človeka, lahko pa pomembno dopolnijo izobraževalne in terapevtske procese. V prihodnosti bo njihova vloga še rasla, zlasti ob povezovanju z umetno inteligenco, navidezno resničnostjo in pametnimi senzorji, kar bo omogočilo še bolj personalizirane in učinkovite pristope.
Ključne besede: didaktični roboti, umetna inteligenca, rehabilitacija, izobraževalna tehnologija, industrija 4.0, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,24 MB) |
2. Fitnes rehabilitacija pri poškodbi izpaha ramenskega obroča : diplomsko deloBlaž Cvikl, 2025, diplomsko delo Opis: Poškodba izpaha ramenskega obroča je ena izmed najpogostejših poškodb pri športnikih in aktivnih posameznikih. Naloga preučuje anatomijo ramenskega obroča, mehanizem poškodbe izpaha ter vpliv na gibljivost in stabilnost sklepa. Poudarek je na različnih rehabilitacijskih pristopih, ki vključujejo fizično terapijo, vaje za krepitev mišic, mobilizacijo sklepov in vadbo, s ciljem obnavljanja funkcionalnosti ramena ter preprečevanja ponovnih poškodb. V nalogi je predstavljen pomen postopnega uvajanja fizične aktivnosti, da se prepreči prekomerno obremenjevanje poškodovanega območja. Ključna za uspešno rehabilitacijo je individualizacija programa vadbe, ki upošteva stopnjo poškodbe, starost, fizično stanje in specifične cilje posameznika.
Ključne besede: rama, izpah, poškodba, sklep, rehabilitacija
Objavljeno v DKUM: 13.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. Uporaba borilnih veščin kot sredstvo rehabilitacije obsojencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMilica Stojanov, 2025, diplomsko delo Opis: Obsojenci se pogosto soočajo z visokim stresom, depresijo, agresijo in pomanjkanjem telesne pripravljenosti, kar negativno vpliva na njihov psihološki in fizični razvoj. Športne dejavnosti, predvsem telesna vadba in borilne veščine, so v zaporskem okolju uporabljene kot orodja za izboljšanje duševnega in fizičnega zdravja ter spodbujanje osebnostne rasti. Redno izvajanje borilnih veščin pripomore k izboljšanju samokontrole, zmanjšanju agresivnosti ter razvoju prosocialnega vedenja, kar je ključnega pomena za rehabilitacijo obsojencev. Študije so pokazale, da borilne veščine pozitivno vplivajo na psihološke in fizične aspekte obsojencev, saj trening borilnih veščin izboljšuje kognitivne in čustvene samoregulacije, povečuje samozavest in pomaga pri obvladovanju stresa. Poleg tega se z vadbo zmanjšuje impulzivno in agresivno vedenje. Športni programi, vključno z borilnimi veščinami, so se izkazali za učinkovite pri izboljšanju socialnih kompetenc obsojencev ter zmanjšanju čustvenih stisk, kot sta depresija in tesnoba. Vključitev borilnih veščin v rehabilitacijske programe pripomore k večji socialni povezanosti med obsojenci, zmanjšanju nasilja in izboljšanju njihove socialne reintegracije. Borilne veščine so učinkovite pri razvoju pozitivne samopodobe, ki je ključna za uspešno reintegracijo v družbo. Programi, ki vključujejo borilne veščine, so učinkoviti pri zmanjševanju povratništva. Pomembno je, da so ti programi ustrezno vodeni, saj nepravilna izvedba lahko privede do negativnih učinkov za obsojence, predvsem v obliki povečanja nasilja v zaporih.
Ključne besede: rehabilitacija, obsojenci, borilne veščine, športna dejavnost, reintegracija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 169
Celotno besedilo (539,33 KB) |
4. Spoprijemanje pacienta z vsakdanjim življenjem po opeklinski poškodbiSandra Terzić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Opekline so izjemno boleče poškodbe, ki imajo poleg fizičnih posledic tudi velik vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja pacienta. Okrevanje po opeklinah je dolgotrajen proces, ki zahteva celostno oskrbo, saj se pacienti soočajo z bolečinami, dolgotrajno hospitalizacijo, telesnimi izzivi ter psihosocialnimi posledicami, kot so brazgotinjenje, depresija in socialna izolacija. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako se pacienti po opeklinski poškodbi spoprijemajo z vsakdanjim življenjem po odpustu iz bolnišnice.
Metode: Pri pisanju smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL Ultimate, SAGE, PubMed, ScienceDirect in Web of Science. Pregled literature smo predstavili s pomočjo diagrama PRISMA.
Rezultati: Od 894 rezultatov smo v končno analizo vključili deset raziskav. Vse te raziskave so pokazale pomembnost psihološke podpore, strategij spoprijemanja in socialne podpore pri izboljšanju kakovosti življenja preživelih po opeklinah ter pri soočanju z njihovimi fizičnimi in čustvenimi posledicami.
Razprava in Zaključek: Soočanje z življenjem po opeklinski poškodbi prinaša številne izzive, kot so telesne omejitve, bolečina, spremembe v videzu in psihološki pritiski. Ko se pacient vrne iz bolnišnice, sta podpora bližnjih in celovita rehabilitacija ključnega pomena, saj mu omogočata, da postopoma sprejme nove razmere in se vrne k vsakdanjim aktivnostim.
Ključne besede: opeklinske poškodbe, kakovost življenja, rehabilitacija, psihološka podpora
Objavljeno v DKUM: 07.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,14 MB) |
5. Biofilična arhitektura: zasnova centra za fizikalno medicino in rehabilitacijoKristina Turk, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo podaja idejno rešitev za zasnovo centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo, temeljenega na biofilični arhitekturi. Zasnova centra temelji na detajlni raziskavi in preučevanju literature ter ponuja premislek o možnostih tovrstnega oblikovanja in programa.
Skozi raziskave biofilije, biofiličnega oblikovanja, biofiličnih elemetov in referenc, razvijamo in ustvarjamo idejo o oblikovanju in delovanju novega centra. Povezava biofilije in tovrstnega programa, ponuja in odpira možnost oblikovanja funkcionalnega objekta. Zasnova programa, temelji na pravilnikih in referenc že izvedenih centrov, na področju Medžimurske županije in Evrope.
Na podlagi analiz širšega in ožjega območja, je izbrana lokacija za postavitev novega centra za fizikalno medicino in rehabilitacijo, ki omogoča povezavo z okolico in obstoječim kompleksom. Konceptulna rešitev izhaja iz prostora in prostorskih omejitev. Center je zasnovan kot povezava žive narave in grajenega okolja, kar omogoča zasnovo ugodnega bivalnega okolja, bivanje v neokrnjeni naravi v času okrevanja, hkrati pa pripomaga k programski pestrosti območja.
Ključne besede: fizikalna medicina, fizikalna rehabilitacija, biofilija, biofilična arhitektura, zelena fasada, zelena streha, vertikalna ozelenitev
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 154
Celotno besedilo (76,58 MB) |
6. Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Fröhlich, 2024, diplomsko delo Opis: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Ključne besede: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,22 MB) |
7. Primerjava zaporskih sistemov v Sloveniji in na Nizozemskem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNina Avsec, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in nizozemskim zaporskim sistemom. Zaključno delo se osredotoča na trenutne razmere v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu, specifično na identifikacijo podobnosti in razlik. Pri izdelavi zaključnega dela sta bili uporabljeni deskriptivna metoda, s katero sta bila predstavljena slovenski in nizozemski zaporski sistem, ter primerjalna metoda, s katero smo primerjali relativne statistične podatke o zaporskih populacijah in strukturo zaporskega osebja, ter pristope k delu z obsojenci v nizozemskem in slovenskem zaporskem sistemu. V prvem delu zaključnega dela predstavljamo zgodovinski razvoj zaporskih sistemov na Nizozemskem in v Sloveniji. Zgodovinskemu pregledu sledi predstavitev relevantne zakonodaje, zasedenosti zaporov, ter analiza statističnih podatkov o zaporskih populacijah in zaporskih delavcih. Za slovenski in nizozemski zaporski sistem je značilna manjša kaznovalna usmeritev z osredotočenostjo na tretma obsojencev. V obeh zaporskih sistemih se rehabilitacija obsojencev izvaja v obliki terapij in delavnic z namenom reintegracije obsojencev nazaj v skupnost. Hkrati se oba zaporska sistema soočata s kadrovsko stisko. Obe državi tudi omogočata delo obsojencev, ki pa v Sloveniji ni obvezno. Slovenski zaporski sistem se sooča s prostorsko stisko, medtem ko na Nizozemskem te težave nimajo.
Ključne besede: zaporski sistemi, rehabilitacija, Slovenija, Nizozemska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,22 MB) |
8. Rehabilitacija športnika po zlomu v predelu gležnja : diplomsko deloRok Kolar, 2024, diplomsko delo Opis: Zlom gležnja je komplicirana poškodba, ki športnika dalj časa zadrži izven tekmovalnega ritma, zato je pomembno, da je rehabilitacija ustrezno izvedena, saj je lahko ponoven zlom ali zvin gležnja usoden za športnikovo kariero. Med pregledom literature smo se osredotočili na izbiranje literature, ki temelji na podlagi narejenih raziskav na temo rehabilitacije. Literaturo smo iskali v iskalnih pogonih, kot so Goolgle Scholar, PEDro in PubMed, kjer smo izločili literaturo, starejšo od leta 2005. Med pregledom smo ugotovili, da je pri rehabilitaciji pomemben člen trening propriocepcije, ki je ključen za čimprejšnjo povrnitev stabilnosti gležnja. Prav tako je pomembno izvajanje vaj za krepitev mišic, ki med poškodbo atrofirajo in izgubijo moč. Kot zadnje smo ugotovili, da je primernejša krajša doba imobilizacije, kar pomeni, da je treba gleženj čim prej začeti gibati, da pridobimo poln obseg giba.
Ključne besede: zlom gležnja, anatomija gležnja, poškodbe gležnja, rehabilitacija po zlomu gležnja
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 58
Celotno besedilo (865,29 KB) |
9. |
10. Rehabilitacija po raztrganju rotatorne manšete : diplomsko deloNejc Črnčič, 2023, diplomsko delo Opis: Rama je kompleksna struktura, ki je povezana z visoko stopnjo gibljivosti in hkrati zmanjšano stabilnostjo, kar povečuje tveganje za poškodbe. Sestavljena je iz več sklepov, vključno z glenohumeralnim sklepom (ramenski sklep) ter drugimi sklepi ramenskega obroča, kot so akromioklavikularni, skapulotorakalni in sternoklavikularni sklep. Mišice rotatorne manšete, kot so supraspinatus, infraspinatus, teres minor in subscapularis, igrajo ključno vlogo pri podpori ramenskega sklepa. Najpogostejši dejavnik za poškodbo rotatorne manšete je starost. Statistično jo ima približno 30 % odraslih, starejših od 60 let, ter približno 62% odraslih nad 80 let. Pri starosti gre za degerativni proces, ki je progresivne narave in se stopnjuje z leti. Pogosto lahko natančna zgodovina in strukturiran fizični pregled zadostujeta za diagnosticiranje težav z rotatorno manšeto. V primeru manjših poškodb ali pri bolnikih, ki niso primerni za operacijo, se običajno izvaja konzervativno zdravljenje. V primeru neuspešnega konzervativnega zdravljenja se priporoča operativni poseg za popravilo raztrganine rotatorne manšete. Uspešnost rehabilitacije je odvisna od zgodnje diagnoze, resnosti poškodbe, uporabljene kirurške tehnike, kakovosti tkiva ter ohranitve moči nepoškodovanih mišic ramenskega območja.
Ključne besede: rehabilitacija, raztrganina, rotatorna manšeta
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 402; Prenosov: 126
Celotno besedilo (3,02 MB) |
