| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 402
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
MODEL ORGANIZIRANOSTI IN MANAGEMENTA MEDOBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV
Branka Bensa, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišče raziskave je projektno sodelovanje občin pri izvajanju infrastrukturnih projektov. Na podlagi izvedene analize literature sem opredelila pomen projekta in projektnega managementa ter funkcijo in razvoj občin, s poudarkom na izvajanju in managementu projektov, financiranih s sredstvi evropskih skladov. V delu je predstavljena osnovna zakonodaja in razvojni dokumenti, ki so občinam osnova za zagon projektov, predvsem pa se delo osredotoča na organiziranost in management kompleksnih investicij v infrastrukturo. Ti se izvajajo v partnerstvu več občin kot veliki medobčinski projekti, sofinancirani s sredstvi evropskih skladov. Investicije v javno infrastrukturo so temeljna naloga in hkrati gonilo razvoja lokalne skupnosti, regije ali države. V veliki meri jih izvaja javni sektor. V EU dosegajo vrednost v povprečju 3% BDP in v večini držav se kaže trend rasti. Slovenija se na lestvici držav uvršča visoko in vrednost tovrstnih investicij dosega dobre 4% BDP, kljub temu je bila tematika v teoriji zapostavljena. Za velike infrastrukturne projekte, kamor uvrščamo tudi medobčinske infrastrukturne projekte, je značilno, da imajo dolgoletni proces. V tem procesu je ključnega pomena prva faza, ki vsebuje oblikovanje vhodne strategije in faza razvoja projekta, ki ji sledi. Pomembno je, da ti dve fazi skrajšamo, saj imata najvišjo stopnjo tveganja za realizacijo projekta. To lahko naredimo z dobro definicijo strategije in ciljev projekta ter opredelitvijo organizacije in z imenovanjem managementa projekta. Govorimo o velikih in kompleksnih projektih z ustrezno večnivojsko opredeljeno organizacijo projekta. V kolikor so med partnerji strategije usklajene in cilji jasno opredeljeni, je naloga managementa, da projekt vodi skozi številne naloge v smeri doseganja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev.
Ključne besede: projekt, projektni management, projektni manager, vodja projekta, infrastrukturni projekti, občinski projekti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1438; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

62.
Celovita zasnova projekta vzdrževalnih del s prikazom na primeru večstanovanjske stavbe v Mariboru
Jože Dolenc, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi veljavne zakonodaje ter teoretičnih preučevanj na konkretnem praktičnem primeru prikazali problematiko neustreznega vzdrževanja in upravljanja večstanovanjske stavbe v Mariboru, ki je bila povzročena s strani upravnika stavbe, zaradi nestrokovnega in nenačrtovanega vzdrževanja stavbe. Prikazani in opisani so zakonodajni okvirji pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjskih stavb in rezultati uvedbe projektnega pristopa pri prevzemu večstanovanjske stavbe v upravljanje ter pri izvajanju vzdrževalnih del. Na praktičnem primeru na večstanovanjski stavbi Kopitarjeva ulica 8, Dominkuševa ulica 4, Maribor je prikazan potek celovitega projektnega pristopa od postopkov zamenjave upravnika, do prevzema stavbe v upravljanje s strani novega upravnika, prikaza stanja pred prevzemom stavbe v upravljanje, do priprave in planiranja zastavljenih projektov, ki skupaj predstavljajo program projektov, do prikaza rezultatov po končanem projektu energetske prenove toplotnega ovoja fasade stavbe, ki si jih je nov upravnik zastavil ob prevzemu stavbe v upravljanje.
Ključne besede: Vzdrževanje stavb, upravljanje stavb, obratovanje stavb, projektni management, programi projektov, zagonski elaborat, gradbeni projekti, projektno vodenje, energetska prenova stavb, orodje za upravljanje stavb (iBuilding).
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1897; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (4,43 MB)

63.
Model obvladovanja projektnih tveganj pri gradnji zahtevnih inženirskih objektov na primeru izgradnje črpalne hidroelektrarne Kozjak
Rudi Polner, 2016, magistrsko delo

Opis: Projekti so zmeraj izpostavljeni projektnim tveganjem, ki jih lahko definiramo kot negotov dogodek, ki ima v primeru uresničitve večinoma negativen vpliv na projektne cilje: roke, stroške, kakovost. Izpostavljenost tveganjem je logična posledica dejstva, da so projekti vezani na negotovo prihodnost. Zlasti so tveganjem izpostavljeni gradbeni inženirski objekti, ki so primer velikih, tehnično kompleksnih projektov, za katere so značilni visoki finančni vložki, dolgotrajnost in veliko število deležnikov. Za uspešno izvedbo tovrstnih projektov je nujno, da investitor s svojim projektnim timom obvladuje projektna tveganja. To pomeni, da zna tveganja vnaprej prepoznati, oceniti njihovo verjetnost in vpliv na cilje projekta ter sprejeti ukrepe za preprečevanje in/ali zmanjšanje negativnih posledic uresničitve tveganj. Sistematičen pristop k obvladovanju tveganj predstavlja management oziroma obvladovanje projektnih tveganj, ki je premišljen proces ugotavljanja, analiziranja in odzivanja na projektna tveganja. Namen magistrske naloge je prikazati splošni pristop k obvladovanju tveganj, ki ga lahko projektni management smiselno uporabi za potrebe svojih projektov in tako pripomore k njihovi uspešnejši izvedbi.
Ključne besede: projektni management, obvladovanje projektnih tveganj, analiza tveganj, kvalitativna analiza tveganj, kvantitativna analiza tveganj, gradbeni inženirski projekti
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1942; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

64.
FINANCIRANJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV V ČASU GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Alenka Urnaut Ropoša, 2016, magistrsko delo

Opis: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Ključne besede: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 2188; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (7,04 MB)

65.
IZBOLJŠANJE PROJEKTNEGA MENEDŽMENTA V SLOVENSKIH UPRAVNIH ENOTAH
Nika Hebar, 2016, diplomsko delo

Opis: Upravne enote v Sloveniji ne uživajo zavidljivo visokega ugleda. Zahteve po izboljšanju uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti storitev javne uprave v Sloveniji so sčasoma privedle do uvajanja in uveljavljanja menedžerskih znanj in načel v javno sfero. Tudi upravne enote se zaradi težnje po dvigu učinkovitosti, transparentnosti in uspešnosti ne morejo izogniti vpeljevanju različnih vej menedžmenta, prav tako projektnega menedžmenta. Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje izvajanja in vodenja projektov v slovenskih upravnih enotah in na možnosti za izboljšanje projektnega menedžmenta v njih. Rezultati, ki kažejo na to, da projekti v teh organizacijah obstajajo, projektna kultura pa je še precej nerazvita, ponujajo priložnosti za izboljšanje na številnih področjih, in sicer na informacijskih orodjih za podporo projektnemu menedžmentu, odnosih in prepričanjih, integraciji projektov s strategijo organizacije, usposabljanjih in razvoju baze znanj, portfelju strateških projektov, organizaciji odgovornosti, formalizaciji projektno-funkcijske matrične organizacije, sodelovanju s partnerji.
Ključne besede: javna uprava, upravne enote, projekti, projektni menedžment
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

66.
NEPOSREDNE TUJE INVESTICIJE V DRŽAVAH BRICS
Lumturije Pelaj, 2016, magistrsko delo

Opis: NTI je kategorija investicij, ki odraža cilj, ki ga ima rezidenčno podjetje enega gospodarstva (neposredni investitor) za vzpostavitev trajnega interesa v podjetju (podjetje z neposredno investicijo), ki je v tujini. NTI imajo lahko tako pozitiven vpliv na državo gostiteljico kot tudi negativen vpliv. Tokovi NTI služijo financiranju deficita v tekočem računu in prav tako prispevajo k dodatnemu izvozu ali izboljšanju učinkovitosti celotnega domačega gospodarstva. NTI lahko tudi delujejo kot kanal za prenos tehnologije in vseh vrst idej in organizacijskih veščin, managerskih praks, ki povečujejo celotno produktivnost, sploh v razvijajoči ali manj razviti državi gostiteljici. Ponavadi NTI niso dovoljene v vojaško povezanih industrijah, telekomunikacijah, infrastrukturi, farmaciji, pomorskem transportu ipd. Največkrat so te omejitve utemeljene z zakonom kot problem državne varnosti in zato so takšne ekstremne omejitve zakonsko upravičene in mednarodno sprejete. Raziskava je osredotočena na NTI v državah BRICS. Vse države BRICS imajo relativno stabilno gospodarsko rast, pri čemer Kitajska in Indija nimata le stabilne rasti temveč tudi visoko gospodarsko rast. Države BRICS so hitro razvijajoča se gospodarstva, ki so se pojavila kot glavne prejemnice NTI in pomembne izhodne investitorice. V zadnjem desetletju, so se prilivi NTI v BRICS več kot potrojili na ocenjenih 263 milijard USD v letu 2012. Posledično je njihov delež v svetovnih tokovih NTI naraščal tudi v času krize in dosegel 20 % v letu 2012, v primerjavi z letom 2000 kjer je ta delež predstavljal 6 %. Države BRICS so tudi postale pomembne investitorice, njihove izhodne NTI so se povečale iz 7 milijard USD v letu 2000 na 126 milijard USD v letu 2012 oziroma 9 % svetovnih tokov, v primerjavi z desetimi leti prej, kjer je delež svetovnih tokov bil 1 % (UNCTAD, 2013, str. 1).
Ključne besede: BRICS, neposredne tuje investicije, vhodne NTI, izhodne NTI, projekti NTI, prevzemi in združitve, greenfield investicije, liberalizacija.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2016; Ogledov: 1682; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

67.
68.
69.
70.
Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni na primeru Dravinjske doline
Ana Vovk, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Poznavanje trajnostnega razvoja na regionalni ravni je ključ za načrtovanje takih dejavnosti, ki temeljijo na varovanju ekosistemov, na povezovanju ljudi in vključevanju vseh sektorjev. Zato je bila izvedena raziskava o poznavanju trajnostnega razvoja v Dravinjski dolini. Namreč na tem območju so bili v zadnjih sedmih letih izpeljani mnogi projekti na temelju upoštevanja trajnostnega razvoja. Raziskava je vključila 250 ljudi, anketne vprašalnike pa je vrnilo 100 ljudi. Vprašanja so bila vezana na vrednotenje pomena kulturne in naravne dediščine, večnamenske rabe podeželja, naložb v človeške vire, naložb v inovacije, naložb v kvalitetno kmetijsko proizvodnjo, na trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, ohranjanje kulturne pokrajine in pomembnost varovanja okolja. Osebe , ki so odgovarjale na anketni vprašalnik živijo v občinah Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Vitanje, Poljčane, Makole in Majšperk. Ugotovitve kažejo, da ljudje ne dajajo največjo težo zgolj denarju in udobju, ampak aktivni participaciji in ohranjeni naravi. Najvišji deleži podpore gredo ustvarjanju zelenih delovnih mest, izboljšanju življenja na podeželju in povečanju prepoznavnosti Dravinjske doline z lastno blagovno znamko.
Ključne besede: trajnostni razvoj, regionalni razvoj, Dravinjska dolina, ohranjanje narave, zelena delovna mesta, projekti, aktivna participacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1471; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (404,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici