Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prenova zgodovinskih objektov gradbenim inženirjem ne predstavlja posebnega zadovoljstva in izziva. Morda je razlog v tem, da za načrtovanje projektov obnove ni zadostne podpore s strani investitorjev. Raziskovanje zgodovinskih objektov zahteva čas in finančna sredstva. Projekt obnove je za razliko od novogradenj drugačen in temelji na vhodnih podatkih kot posledici rezultatov raziskovanja obstoječih objektov. Če vhodni podatki niso točni, se raziskovanje objekta prenese v fazo izvedbe, kar investitorju povzroči tveganje, izvajalcu pa motnje v projektu obnove. Projekt prenove se običajno prične z raziskovanjem obstoječega objekta in z iskanjem arhivskega gradiva. Težava nastopi, če arhivskih podatkov ni. Ključno vprašanje, ki pri tem nastopi je, kako iz razpoložljivih virov in podatkov, ki so za zgodovinske objekte na voljo, napovedati karakteristike objektov, za katere razpoložljivih virov ni. Na podlagi analize literature, gradbene zakonodaje in načrtov za zgodovinske objekte smo izdelali relacijske baze na podlagi katerih smo želeli izdelati napovedni model za naključne objekte. Rezultati za napoved so bili zadovoljivi, zato smo izdelali še ustrezne ontologije ter s pomočjo metod umetne inteligence, natančneje z odločitvenimi drevesi, pridobili novo znanje o karakteristikah zgodovinskih objektov. Proučili smo tudi zunanje udeležence. Na podlagi teorije iger smo utemeljili kateri parametri so ključni za uspešno podporo projektu prenove. V doktorski nalogi predstavljen model za učinkovitejše načrtovanje projektov obnove zgodovinskih objektov s pomočjo uporabe tehnologij za upravljanje znanja predstavlja nov pristop v procesu projektov prenove objektov. Z uspešnim razvojem ontologij bomo s pomočjo pridobivanja znanja iz podatkov ter podatkovnega rudarjenja lahko zagotovili boljšo podporo tistim, ki tovrstno znanje potrebujejo.
Ključne besede: projekti obnove, zgodovinski objekti, sistemi, podatkovne baze, ontologije, odločitvena drevesa, podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca, teorija iger, zapornikova dilema, model za učinkovitejše načrtovanje, tehnologije upravljanja znanja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 3262; Prenosov: 176
Celotno besedilo (17,57 MB)

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Izhodišče raziskave je projektno sodelovanje občin pri izvajanju infrastrukturnih projektov. Na podlagi izvedene analize literature sem opredelila pomen projekta in projektnega managementa ter funkcijo in razvoj občin, s poudarkom na izvajanju in managementu projektov, financiranih s sredstvi evropskih skladov. V delu je predstavljena osnovna zakonodaja in razvojni dokumenti, ki so občinam osnova za zagon projektov, predvsem pa se delo osredotoča na organiziranost in management kompleksnih investicij v infrastrukturo. Ti se izvajajo v partnerstvu več občin kot veliki medobčinski projekti, sofinancirani s sredstvi evropskih skladov. Investicije v javno infrastrukturo so temeljna naloga in hkrati gonilo razvoja lokalne skupnosti, regije ali države. V veliki meri jih izvaja javni sektor. V EU dosegajo vrednost v povprečju 3% BDP in v večini držav se kaže trend rasti. Slovenija se na lestvici držav uvršča visoko in vrednost tovrstnih investicij dosega dobre 4% BDP, kljub temu je bila tematika v teoriji zapostavljena. Za velike infrastrukturne projekte, kamor uvrščamo tudi medobčinske infrastrukturne projekte, je značilno, da imajo dolgoletni proces. V tem procesu je ključnega pomena prva faza, ki vsebuje oblikovanje vhodne strategije in faza razvoja projekta, ki ji sledi. Pomembno je, da ti dve fazi skrajšamo, saj imata najvišjo stopnjo tveganja za realizacijo projekta. To lahko naredimo z dobro definicijo strategije in ciljev projekta ter opredelitvijo organizacije in z imenovanjem managementa projekta. Govorimo o velikih in kompleksnih projektih z ustrezno večnivojsko opredeljeno organizacijo projekta. V kolikor so med partnerji strategije usklajene in cilji jasno opredeljeni, je naloga managementa, da projekt vodi skozi številne naloge v smeri doseganja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev.
Ključne besede: projekt, projektni management, projektni manager, vodja projekta, infrastrukturni projekti, občinski projekti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1438; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Projekti so zmeraj izpostavljeni projektnim tveganjem, ki jih lahko definiramo kot negotov dogodek, ki ima v primeru uresničitve večinoma negativen vpliv na projektne cilje: roke, stroške, kakovost. Izpostavljenost tveganjem je logična posledica dejstva, da so projekti vezani na negotovo prihodnost. Zlasti so tveganjem izpostavljeni gradbeni inženirski objekti, ki so primer velikih, tehnično kompleksnih projektov, za katere so značilni visoki finančni vložki, dolgotrajnost in veliko število deležnikov. Za uspešno izvedbo tovrstnih projektov je nujno, da investitor s svojim projektnim timom obvladuje projektna tveganja. To pomeni, da zna tveganja vnaprej prepoznati, oceniti njihovo verjetnost in vpliv na cilje projekta ter sprejeti ukrepe za preprečevanje in/ali zmanjšanje negativnih posledic uresničitve tveganj. Sistematičen pristop k obvladovanju tveganj predstavlja management oziroma obvladovanje projektnih tveganj, ki je premišljen proces ugotavljanja, analiziranja in odzivanja na projektna tveganja. Namen magistrske naloge je prikazati splošni pristop k obvladovanju tveganj, ki ga lahko projektni management smiselno uporabi za potrebe svojih projektov in tako pripomore k njihovi uspešnejši izvedbi.
Ključne besede: projektni management, obvladovanje projektnih tveganj, analiza tveganj, kvalitativna analiza tveganj, kvantitativna analiza tveganj, gradbeni inženirski projekti
Objavljeno v DKUM: 07.07.2016; Ogledov: 1942; Prenosov: 250
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Upravne enote v Sloveniji ne uživajo zavidljivo visokega ugleda. Zahteve po izboljšanju uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti storitev javne uprave v Sloveniji so sčasoma privedle do uvajanja in uveljavljanja menedžerskih znanj in načel v javno sfero. Tudi upravne enote se zaradi težnje po dvigu učinkovitosti, transparentnosti in uspešnosti ne morejo izogniti vpeljevanju različnih vej menedžmenta, prav tako projektnega menedžmenta. Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje izvajanja in vodenja projektov v slovenskih upravnih enotah in na možnosti za izboljšanje projektnega menedžmenta v njih. Rezultati, ki kažejo na to, da projekti v teh organizacijah obstajajo, projektna kultura pa je še precej nerazvita, ponujajo priložnosti za izboljšanje na številnih področjih, in sicer na informacijskih orodjih za podporo projektnemu menedžmentu, odnosih in prepričanjih, integraciji projektov s strategijo organizacije, usposabljanjih in razvoju baze znanj, portfelju strateških projektov, organizaciji odgovornosti, formalizaciji projektno-funkcijske matrične organizacije, sodelovanju s partnerji.
Ključne besede: javna uprava, upravne enote, projekti, projektni menedžment
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1373; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,18 MB)