Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Osnovni problem, ki se ga lotevamo v nalogi, je, kako profesionalno in s čim manj zapleti realizirati turnejo gledališča, ki z eno predstavo gostuje v treh državah Južne Amerike. Zaradi kompleksnosti projekta se problema ne moremo lotiti enovito, marveč po področjih, ki so opisana v nalogi. Problem smo reševali s pomočjo znanja, pridobljenega v času študija na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Uporabljali smo teoretična in metodološka izhodišča in različne tehnike ter orodja. Uporabili smo tudi znanje, izkušnje in prakso s prejšnjih gostovanj in turnej gledališča. V diplomski nalogi smo na podlagi posnetka stanja in analize ugotovili, da je mogoče organizacijo gostovanj gledališča z uporabo ustreznih organizacijskih pristopov še izboljšati. Predlagamo uporabo metod in tehnik projektnega vodenja, organiziranja dogodkov in uvedbo timskega dela v pripravljalnih in izvedbenih fazah.
Ključne besede: - projekti, - gledališče, - mednarodna gostovanja, - organizacija, - logistika
Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 1116; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V diplomski nalogi raziskujemo pojav igrifikacije v skupnostih študentov na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Teoretičen del naloge obsega osnovno znanje, ki je potrebno za razumevanje uporabe te tehnike. Najprej definiramo igro in z njo povezane koncepte, nato segmentiramo igrifikacijo na elemente mehanike in dinamike iger. V nadaljevanju predstavimo vse entitete študentskega predstavništva, ki delujejo v okviru fakultete. V praktičnem delu raziskujemo pogostost srečevanja z elementi igrifikacije pri posameznih skupnostih, preverjamo vpliv igrifikacije na motivacijo študentskih predstavnikov in domnevamo povezanost med igro in pomembnostjo elementov igrifikacije. Ugotavljamo, da so predstavniki posameznih organizacij z izjemo Študentske organizacije Fakultete za organizacijske vede in društva AIESEC v povprečju slabo seznanjeni z elementi mehanike iger. Raziskava nam kaže tudi, da študente bolj motivirajo tisti elementi, ki so povezani z odnosi v organizacijah (individualne pohvale in sodelovanje). Razloge za vključevanje v obštudijske dejavnosti gre iskati predvsem v osvajanju novih znanj in kompetenc, mreženju in pridobitvi novih izkušenj. Na drugi strani študente ne motivirajo tekmovalnost med predstavniki in kazni, naključne nagrade ter lestvice uspešnosti. Zadnji del raziskave kaže, da ni močne povezave med pogostostjo ukvarjanja z igrami in percepcijo posameznih elementov igrifikacije. Zaključimo lahko, da je v sisteme študentskih organizacij na Fakulteti za organizacijske vede smiselno vpeljati igrificirane sisteme. Predvsem moramo paziti, da pri uvedbi upoštevamo tiste elemente, ki se študentom zdijo pomembne in se osredotočimo na njih.
Ključne besede: igralne mehanike, motivacija, študentske organizacije, projekti, obštudijske dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Magistrska naloga zajema predstavitev podjetja za proizvodnjo medicinske opreme, modela reševalnih vozil Lifesaver in opredelitev trenutnih izzivov na področju podjetja. V magistrski nalogi bomo predstavili raziskovalne pristope projektnega menedžmenta in jih implementirali v študijo realnega problema s pričakovanimi cilji projekta.
Ključne besede: Projektni menedžment, projekti, razvoj, proizvodnja, medicinska oprema.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1415; Prenosov: 105
Celotno besedilo (5,17 MB)

Opis: Prenova zgodovinskih objektov gradbenim inženirjem ne predstavlja posebnega zadovoljstva in izziva. Morda je razlog v tem, da za načrtovanje projektov obnove ni zadostne podpore s strani investitorjev. Raziskovanje zgodovinskih objektov zahteva čas in finančna sredstva. Projekt obnove je za razliko od novogradenj drugačen in temelji na vhodnih podatkih kot posledici rezultatov raziskovanja obstoječih objektov. Če vhodni podatki niso točni, se raziskovanje objekta prenese v fazo izvedbe, kar investitorju povzroči tveganje, izvajalcu pa motnje v projektu obnove. Projekt prenove se običajno prične z raziskovanjem obstoječega objekta in z iskanjem arhivskega gradiva. Težava nastopi, če arhivskih podatkov ni. Ključno vprašanje, ki pri tem nastopi je, kako iz razpoložljivih virov in podatkov, ki so za zgodovinske objekte na voljo, napovedati karakteristike objektov, za katere razpoložljivih virov ni. Na podlagi analize literature, gradbene zakonodaje in načrtov za zgodovinske objekte smo izdelali relacijske baze na podlagi katerih smo želeli izdelati napovedni model za naključne objekte. Rezultati za napoved so bili zadovoljivi, zato smo izdelali še ustrezne ontologije ter s pomočjo metod umetne inteligence, natančneje z odločitvenimi drevesi, pridobili novo znanje o karakteristikah zgodovinskih objektov. Proučili smo tudi zunanje udeležence. Na podlagi teorije iger smo utemeljili kateri parametri so ključni za uspešno podporo projektu prenove. V doktorski nalogi predstavljen model za učinkovitejše načrtovanje projektov obnove zgodovinskih objektov s pomočjo uporabe tehnologij za upravljanje znanja predstavlja nov pristop v procesu projektov prenove objektov. Z uspešnim razvojem ontologij bomo s pomočjo pridobivanja znanja iz podatkov ter podatkovnega rudarjenja lahko zagotovili boljšo podporo tistim, ki tovrstno znanje potrebujejo.
Ključne besede: projekti obnove, zgodovinski objekti, sistemi, podatkovne baze, ontologije, odločitvena drevesa, podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca, teorija iger, zapornikova dilema, model za učinkovitejše načrtovanje, tehnologije upravljanja znanja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 3262; Prenosov: 187
Celotno besedilo (17,57 MB)

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno v DKUM: 03.08.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,52 MB)