| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni položaji pri prodaji s pridržkom lastninske pravice, prodajnem naročilu in komisijski prodaji : magistrsko delo
Anja Gostenčnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodaja blaga je v sodobni dobi postala ena izmed osrednjih dejavnosti gospodarskih subjektov, ki med drugim predstavlja tudi njihov temeljni vir preživetja, hkrati pa jim omogoča vključitev v poslovni promet, v katerem vzpostavljajo stike s potencialnimi kupci na nacionalni in mednarodni ravni. Vse večje globalno povezovanje in razvoj trgovinskih odnosov omogočata trgovcem dostop do širšega trga, kar povečuje njihove možnosti za uspeh in rast. Ključni korak prodajnega procesa predstavlja prenos lastninske pravice nad dobrinami od prodajalca na kupca. Ta vključuje različne aktivnosti, kot so trženje, promocija, pogajanja, sklepanje pogodb in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V času široke globalizacije sveta ima prodaja blaga še večji pomen, saj podjetja tekmujejo na številnih trgih, kjer se soočajo z raznolikimi potrebami in zahtevami kupcev, na drugi strani pa s številnimi težavami zaradi zlorab, zaradi katerih je izredno pomembno zavarovanje pravic strank prodajnih pogodb. Za namene zaščite prodajalcev in kupcev je obligacijska zakonodaja oblikovala številne institute, ki omogočajo uspešen prenos lastninske pravice in predajo blaga na eni strani, izročitev kupnine na drugi strani, ter končno realizacijo bistva sklenitve prodajne pogodbe z uresničitvijo namena pogodbenih strank. Med slednje insititute spadajo prodaja s pridržkom lastninske pravice, prodajno naročilo in komisijska prodaja, v katere so vključeni tudi zastopniki, ki za namene svoje nagrade prodajajo blago svojih naročnikov. Uspešna prodaja blaga tako zahteva vzpostavitev in ohranjanje kakovostnih odnosov z zastopniki in potencialnimi kupci, poleg tega se pogodbene stranke pri izvrševanju prevzetih obveznosti soočajo z različnimi pravnimi vidiki. Prodajne pogodbe, pravice in obveznosti prodajalca ter kupca, ki izvirajo iz slednje, varstvo pogodbenih strank, vključitev vmesnih oseb v prodajno pogodbo in druga pravna področja igrajo pomembno vlogo pri urejanju prodajnih aktivnosti. Spoštovanje pravnih določb in skladnost s predpisi so tako ključni za zakonito, varno in etično poslovanje.
Ključne besede: Prodajna pogodba, komisijska prodaja, prodajno naročilo, lastninska pravica, pridržek lastninske pravice, plačilo kupnine, razpolagalna sposobnost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 420; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

2.
Obligacijskopravna vprašanja dostave hrane s platformo Wolt : magistrsko delo
Rok Komočar, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Obligacijskopravna vprašanja dostave hrane s platformo Wolt« predstavlja most med postopkom dostave hrane z digitalno platformo Wolt na eni strani in relevantnimi pravnimi pravili ter načeli slovenskega obligacijskega prava na drugi. Na podlagi uvodne analize delovanja digitalne platforme Wolt, je v jedru naloge opisana problematika razvejanosti in specifičnosti obligacijskopravnih razmerji med tremi pravnimi subjekti, ki v dotičnem postopku igrajo ključno vlogo. To so družba Wolt kot upravitelj digitalne platforme, uporabnik kot fizična oseba ter restavracija. Med njimi se vzpostavijo različni tipi pogodbenih razmerij, ki so opredeljeni na podlagi ugotovljenega obstoja ali neobstoja zakonsko določenih bistvenih elementov. Primarni vir in temelj analize tovrstnih razmerij v slovenskem pravnem sistemu je nedvomno Obligacijski zakonik. Med pogodbenimi tipi, ki jih pozna slovensko pravo, sta v nalogi izpostavljeni predvsem prevozna in prodajna pogodba, izostale pa niso niti pogodbe o distribuciji blaga in storitev, to so posredniška pogodba, komisijska pogodba in agencijska pogodba. Razmerja med Woltom, uporabnikom in restavracijo so tako smiselno umeščena v te pogodbene tipe, sočasno pa so navedeni in argumentirani razlogi za in proti. Poleg določitve ustrezne obligacijskepravne narave razmerja, imajo za opredelitev pravic in dolžnosti pogodbenih strank, pomembno vlogo splošni pogoji poslovanja. Do izraza prihajajo predvsem zato, ker se v vseh omenjenih pogodbenih tipih, v povezavi z analiziranimi pravnimi razmerji, ne zahteva posebna obličnost za veljavno sklenitev pogodb. Naloga tako podrobno opisuje način nastanka splošnih pogojev poslovanja ter veljavnost posamičnih določb. Poleg vprašanja pravne narave obligacijskopravnih razmerij, naloga v zadnjem delu odgovarja tudi na določena vprašanje kršitve pogodbenih obveznosti ter sankcij, ki jih ima na voljo pogodbi zvesta stranka. V povezavi s tem se analiza, preko splošnih določb kršitve obveznosti, preliva še v posamezna pravna razmerja in pogodbene tipe, pri čemer so pogosto ugotovljena odstopanja od določb splošnega dela obligacijskega zakonika.
Ključne besede: Dostava hrane, Wolt, pravna narava posla, prevozna pogodba, prodajna pogodba, komisijska pogodba, kršitev pogodbe.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 585; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (901,40 KB)

3.
Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko delo
Janja Motaln, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu. Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice. Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju. Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 797; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (745,19 KB)

4.
Pravice kupca v primeru nakupa blaga s stvarno napako po določbah OZ, ZVPot in Dunajski konvenciji
Simon Popič, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsaka država ima svojo nacionalno pravno ureditev, ki omogoča kupcem uveljavljanje pravic v primerih, ko pride s prodajalci do konfliktov zaradi napak, ki jih ima kupljeno blago (lahko tudi storitev). Kupec ima v primeru, da na kupljenem blagu najde stvarno napako, pravico zahtevati, da mu prodajalec blago pregleda in popravi ali zamenja. Zelo pomembno je, da je kupcu znano, po kateri zakonodajni določbi ima največ pravic in katera ga ščiti. O napaki na blagu mora kupec prodajalca obvestiti v določenem času, ki se po določbah različnih pravnih virov razlikuje, sicer s pretekom roka izgubi svojo pravico. Kupci so lahko fizične ali pravne osebe, ki imajo različne lastnosti, značaj in potrebe. Izdelki in koristi, ki jih daje izdelek ali storitev kupcu, se od kupca do kupca razlikujejo. Slovenija ima domačo in mednarodno pravno ureditev, ki sta v nekaterih ureditvah podobni, spet v drugih pa se razlikujeta. Kupci, ki so fizične osebe ali tako imenovani potrošniki (drugi odstavek 1. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), lahko svoje pravice uveljavljajo po določbi ZVPot, medtem ko lahko kupec, ki je pravna oseba, uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarnih napak po Obligacijskem zakoniku. V slovenski sodni praksi se je Dunajska konvencija v obdobju zadnjih pet let (2012-2017) uporabila štirinajstkrat.
Ključne besede: pravice kupca, prodajna pogodba, stvarna napaka, Obligacijski zakonik, Zakon o varstvu potrošnikov, Dunajska konvencija
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 2237; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (441,13 KB)

5.
KOLIČINSKE NAPAKE V IZPOLNITVI PRODAJNE POGODBE
Tjaša Unverdorben, 2016, diplomsko delo

Opis: OZ kršitve pogodbenih obveznosti deli na neizpolnitev in različne oblike nepravilne izpolnitve. Glede na vrsto kršitve se določajo pogoji za uveljavljanje sankcij. Dobava manjše količine od dogovorjene v prodajni pogodbi je v OZ uvrščena med primere delne izpolnitve. Ker je prodajalec izpolnil del svojih obveznosti, se sankcije načeloma uveljavljajo zgolj zoper količino, ki ni bila dobavljena. Kupec lahko odstopi od celotne pogodbe le izjemoma. Zaradi določitve pogojev za uveljavljanje sankcij zoper manjkajočo količino je pomembno, ali se manjkajoči del sankcionira po pravilih o neizpolnitvi, ali po pravilih o stvarnih napakah. Mnenja glede tega so deljena, prevladuje pa stališče, da se nedobavljena količina obravnava po pravilih za neizpolnitev, kar je za kupca ugodneje. DK se od OZ razlikuje po tem, da izhaja iz enotnega pojma kršitve pogodbe. Nekatere sankcije, na primer odstop od pogodbe, so v DK vezane na pojem bistvene kršitve, ki ga OZ ne pozna. Ker pa se manjkajoča količina po DK obravnava kot nedobava, lahko kupec odstopi od dela pogodbe po preteku dodatnega roka, ki ga je za izpolnitev obveznosti dal prodajalcu. S tem se lahko izogne strogemu pogoju bistvenosti kršitve. Bistvena kršitev se sicer kot podlaga za odstop od pogodbe po DK izjemoma ne zahteva samo, kadar prodajalec blaga sploh ni dobavil in tega ne stori niti v dodatnem roku. Zgolj s postavitvijo dodatnega roka po dobavi manjše količine pa kupec nikoli ne more odstopiti od celotne pogodbe. Po dobavi večje količine od dogovorjene v pogodbi, ima kupec pravico zavrniti ali sprejeti presežek. OZ za gospodarske prodajne pogodbe določa domnevo, da kupec blago sprejema, v kolikor ne izjavi v primernem roku, da ga odklanja. Tudi DK daje kupcu po dobavi prevelike količine blaga možnost sprejetja ali zavrnitve presežka. Sprejem presežka pa se bo domneval, v kolikor kupec opusti dolžnost notifikacije v rokih določenih v DK. Presežek mora plačati po pogodbeni ceni. Kadar pa presežek zavrne in mu ob tem nastanejo stroški, jih mora prodajalec povrniti.
Ključne besede: kršitev pogodbe, količinske napake, dobava manjše količine, dobava večje količine, bistvena kršitev, prodajna pogodba
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1662; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (348,38 KB)

6.
UČINKI PRIDRŽKA LASTNINSKE PRAVICE V PRIMERU INSOLVENTNOSTI IN IZVRŠBE V PRAVNEM REDU SLOVENIJE, AVSTRIJE IN NEMČIJE
Metka Obal, 2016, magistrsko delo

Opis: Za razumevanje učinkov pridržka lastninske pravice v primeru insolventnosti in izvršbe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji je treba najprej dodobra spoznati nastanek pridržka lastninske pravice in predpise, ki ga urejajo. V magistrski nalogi je najprej obravnavan pojem prodajne pogodbe in lastninske pravice, ki predstavljata osnovo za ustanovitev lastninskega pridržka. V vseh pravnih redih je zaslediti podobne določbe o pridržku lastninske pravice, kar je posledica nekdanje skupne uporabe Občega državljanskega zakonika oz. Allgemeines Bürgerliches Gesetzbuch. Z razvojem vsake posamezne države pa se je pravna ureditev do določene mere spremenila. Pojem pričakovalne pravice v razmerju med kupcem in prodajalcem nima posebnega pomena, saj je njen namen varstvo v razmerju do kupčevih upnikov. Ob tem velja izpostaviti mednarodna pravila vsake države, ki v primeru premičnin kot navezno okoliščino določajo kraj, kjer se stvar nahaja, govora je o načelu lex rei sitae, po katerem se presoja veljavnost pridržka, pri čemer nekatere države omogočajo »oživitev« veljavnosti pridržka v primeru, da lastninska pravica (še) ni prešla na kupca. V vseh pravnih redih ima stečajni upravitelj v primeru stečaja kupca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi. V Sloveniji in Avstriji ima stečajni upravitelj v primeru stečaja prodajalca pravico, da zahteva izpolnitev prodajne pogodbe s pridržkom lastninske pravice ali da od te pogodbe odstopi, medtem ko nemška pravna ureditev stečajnemu upravitelju v primeru stečaja prodajalca ne daje odstopne pravice, pač pa zgolj izpolnitev pogodbe. V okviru obravnave postopka izvršbe v treh državah ugotovimo, da imata kupec in prodajalec v primeru rubeža stvari, ki je predmet lastninskega pridržka, podobno pravno varstvo. Skromno ureditev pridržka lastninske pravice najdemo tudi v aktih Evropske unije.
Ključne besede: prodajna pogodba, pridržek lastninske pravice, insolvenčni postopek, izvršba, mednarodni element, akti EU
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2137; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (793,67 KB)

7.
Pravna razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem z vidika pogodbe o (mednarodni) prodaji blaga in pogodbe o (mednarodnem) prevozu blaga po cesti
Anja Drev, 2016, doktorska disertacija

Opis: Prodaja blaga je v mednarodni in tudi v domači trgovini običajno povezana s prevozom blaga od prodajalca do kupca. V razmerje iz prodajne pogodbe se tako vključi prevoznik, ki na podlagi sklenjene prevozne pogodbe omogoči izpolnitev prodajne pogodbe. Interes kupca pri prodajni pogodbi je praviloma v tem, da prejme s prodajno pogodbo dogovorjeno blago, brez napak, v količini oziroma številu, določenem v pogodbi. Če kupec prejme blago, ki ne ustreza pogodbenim pogojem, če blaga sploh ne prejme ali če ne prejme celotne dogovorjene količine, ima v razmerju do prodajalca na voljo različna pravna sredstva v smeri izpolnitve pogodbe oziroma prilagoditve razmerja dejanskim okoliščinam ali v smeri prenehanja pogodbenega razmerja, prav tako pa tudi zahtevke za povrnitev nastale škode. Uporaba navedenih pravnih sredstev pa je odvisna od izpolnjevanja različnih pogojev, bolj ali manj strogih. Z vključitvijo prevoznika za namene izpolnitve prodajne pogodbe se pravicam in obveznostim, ki za prodajalca in kupca izhajajo iz prodajne pogodbe, pridruži sklop pravic in obveznosti, ki izhajajo iz prevozne pogodbe. Če prevoznik kupcu dobavi poškodovano blago, če mu dobavi manjšo količino blaga ali če mu blaga zaradi izgube med prevozom sploh ne dobavi, se postavi vprašanje, kdo mora nositi breme nastale škode, kakšne zahtevke je mogoče uveljaviti zoper odgovorno osebo in pod katerimi pogoji. Čeprav sta pogodba o prodaji blaga in pogodba o prevozu tega istega blaga v pravnem smislu ločeni in med seboj neodvisni pogodbi, pravice in obveznosti, ki za njune subjekte iz njiju izhajajo, tvorijo kompleks med seboj povezanih razmerij. Z vidika subjektov obeh pogodb je zato pomembno, da se njihove pravice in obveznosti, odgovornost za kršitev pogodbe, pravna sredstva, ki jih je v primeru kršitve pogodbe zoper kršitelja mogoče uveljaviti, in pogoji za njihovo uveljavljanje raziščejo ne le z vidika posameznega pogodbenega tipa, ampak celovito, upoštevaje vso kompleksnost razmerij, in da se razmerja med njimi tudi s tega vidika jasno opredelijo. V disertaciji so tako z vidika slovenskega (OZ, ZPPCP-1) kot z vidika mednarodnega gospodarskega pogodbenega prava (CISG, CMR) obravnavana razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem v zvezi z njihovim položajem v prodajni pogodbi in pogodbi o prevozu blaga po cesti. V ta namen so najprej analizirani tisti elementi vsakega pogodbenega razmerja, ki so ključni za nadaljnje raziskovanje interakcije med razmerji iz prodajne in prevozne pogodbe, ki je predmet sklepnega poglavja. V okviru prodajne pogodbe se disertacija osredotoča predvsem na vprašanja v zvezi s prodajalčevo obveznostjo dobave blaga in kupčevo obveznostjo prevzema dobave, prehodom nevarnosti, obveznostjo sklenitve prevozne pogodbe in pogoji, pod katerimi lahko kupec zoper prodajalca uveljavi zahtevke iz naslova kršitve pogodbe. V okviru prevozne pogodbe so obravnavana vprašanja v zvezi z opredelitvijo subjektov prevozne pogodbe, pomenom tovornega lista, prevzemom blaga za prevoz, obveznostmi prevoznika v zvezi z izvedbo prevoza, razpolaganjem z blagom med prevozom, izročitvijo blaga kupcu in vprašanja v zvezi s prevozniško odgovornostjo ter pogoji za njeno uveljavljanje. Izhajajoč iz ugotovitev, sprejetih v poglavju o prodajni in v poglavju o prevozni pogodbi, je v poglavju sinteze obravnavana vloga subjektov ene pogodbe v razmerju iz druge pogodbe. Podrobno so analizirana razmerja v zvezi z odgovornostjo za poškodbo in izgubo blaga in pogoji za uveljavljanje zahtevkov zaradi izgube oziroma poškodbe blaga na poti od prodajalca do kupca.
Ključne besede: prodajna pogodba, prevozna pogodba, prevoz blaga po cesti, pravna razmerja med prodajalcem, prevoznikom in kupcem, OZ, CISG, ZPPCP-1, CMR
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 2706; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

8.
SANKCIJE PRI DELNI IZPOLNITVI PRODAJNE POGODBE
Pia Verdnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Za delno izpolnitev prodajne pogodbe gre, kadar je del pogodbenih obveznosti izpolnjen pravilno, del pa od dogovorjenega odstopa. Pri prodajni pogodbi po OZ pri tem veljajo posebnosti. Kupec mora delno izpolnitev sprejeti, razen če ima upravičen interes do celote. Splošno pravilo glede delne izpolnitve po drugi strani določa, da je odločilni element, ali izpolnjeni in neizpolnjeni del glede na namene pogodbe pomenita celoto. Kadar dela pomenita celoto namreč kupec od pogodbe lahko odstopi, v nasprotnem primeru pa lahko odstopi le od dela z napakami oz. neizpolnjenega dela in uveljavlja sankcije zgolj glede tega dela. Kot sankcije lahko kupec uveljavlja odškodnino, jamčevalne zahtevke, ki vključujejo tudi popravilo ter zamenjavo stvari; in znižanje kupnine. Pri tem je omejen z roki določenimi za notifikacijo napake. Količinskih napak OZ ne ureja, zato se uporabi analogija s Splošnimi uzancami za blagovni promet. Nekoliko drugačna je ureditev delne izpolnitve po DK, kjer lahko kupec od pogodbe odstopi zgolj v primeru, kadar ta predstavlja bistveno kršitev pogodbe. Kupec je tako v primeru bistvene kršitve, kot tudi v primeru ko bistvena kršitev ne obstoji, upravičen do uporabe pravnih sredstev, ki so določena v 46. do 50. členu DK. Razlika je le v tem, ali jih je mogoče uveljavljati glede celote, ali le dela z napakami. Kupčeve sankcije so v DK urejene podobno kot po OZ, a za njihovo uveljavljanje velja drugačna ureditev.
Ključne besede: prodajna pogodba, gospodarska prodajna pogodba, sankcije, bistvena kršitev pogodbe, delna izpolnitev, sankcije pri delni izpolnitvi
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 2092; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

9.
ZAHTEVEK NA IZPOLNITEV - PRIMERJAVA DUNAJSKA KONVENCIJA IN OBLIGACIJSKI ZAKONIK
Tamara Golob, 2016, diplomsko delo

Opis: Prodajna pogodba je najpogostejši pravni posel in se velikokrat sklepa v mednarodnem prometu. Da bi se odpravile razlike med nacionalnimi predpisi glede prodajne pogodbe, je bila leta 1980 sprejeta Dunajska konvencija. Slovenija jo na podlagi pravnega nasledstva uporablja od osamosvojitve in ima tako dve ureditvi glede prodajne pogodbe – domačo in mednarodno pravno ureditev. Dunajska konvencija je združila kontinentalne in anglosaksonske pravne rede in glede na to, da se v Sloveniji uporablja kontinentalno pravo, prihaja do razlik v ureditvi prodajne pogodbe po Dunajski konvenciji in Obligacijskem zakoniku. V diplomski nalogi bom podrobno preučila izpolnitveni zahtevek in poiskala vse podobnosti in razlike med obema ureditvama.
Ključne besede: prodajna pogodba, Dunajska konvencija, Obligacijski zakonik, izpolnitveni zahtevek, zamenjava, popravilo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1895; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (628,90 KB)

10.
DRUGI DEL DUNAJSKE KONVENCIJE Z ANALIZO SODNE PRAKSE
Anja Vojsk, 2016, diplomsko delo

Opis: Med strankama je kupna pogodba sklenjena, ko dosežeta soglasje volj, da soglašata o vseh bistvenih sestavinah oziroma da se strinjata o tem, da želita skleniti pogodbo. Pravna instituta, s katerima se ugotovi soglasje volj med strankam, sta ponudba in sprejem. Dunajska konvencija sklenitev mednarodne kupne pogodbe na podlagi ponudbe in njenega sprejema ureja v drugem delu (členi 14 do 24). Predpostavke ponudbe, kot predloga za sklenitev pogodbe so urejene v uvodnem 14. členu. Vsebovati mora tiste elemente, iz katerih bo razvidna vsebina obveznosti pogodbenih strank. Da lahko govorimo o sklenjeni pogodbi, mora ponudba biti dana in naslovnik jo mora sprejeti. Bistveno vprašanje na tem mestu je, kdaj je ponudba sprejeta. Lahko je izrecno s strani naslovnika ali pa s konkludentnimi dejanji, na podlagi običajev ali prakse, ki je vzpostavljena med strankama. Podrobnejša ureditev sprejema je urejena v 18. členu. Ključnega pomena je tudi, da je sprejeta pravočasno. Rok za sprejem ureja 20. člen Dk. Kadar naslovnik poda izjavo o sprejemu, ki pomeni sprejem in vsebuje kakršne koli spremembe od prvotne ponudbe, se šteje, da je ponudba zavrnjena. Govorimo o nasprotni ponudbi in je podrobneje opredeljena v 19. členu. Države pogodbenice lahko izrečejo pridržek iz 92. člena glede drugega dela konvencije. V tem primeru se država, ki pridržek izreče, glede tega dela ne obravnava kot država pogodbenica.
Ključne besede: Dunajska konvencija, prodajna pogodba, ponudba, sprejem, preklic, zamuda
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1759; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (405,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici