| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TONE KRALJ IN POSLIKAVE CERKVA NA SLOVENSKEM PRIMORSKEM
Mojca Benčina, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi želim predstaviti Toneta Kralj in njegove cerkvene poslikave na slovenskem Primorskem. Tone Kralj je od začetka dvajsetih do poznih šestdesetih let na Primorskem ustvaril gigantski likovni opus, s katerim je skušal utrjevati slovensko nacionalno zavest na območju, ki je po letih 1918 pripadalo Italiji. Poslikal je več kot štirideset cerkva. Doslej še ni bil narejen sistematičen popis vseh Kraljevih poslikav na Primorskem, česar se loteva pričujoča diplomska naloga. Za okvir topografskega popisa si jemlje slovenske državne meje, v interpretaciji pa skuša naloga odpreti vprašanje stilnega razmerja obravnavanih del. Na začetku naloge na kratko predstavim Kraljevo umetniško pot, začetek cerkvenega slikarstva in takratno zgodovinsko dogajanje. V nadaljevanju obravnavana dela razdelim na tri poglavja glede na slikarjev stilni razvoj. Namen naloge je narediti sistematičen popis poslikav na slovenskem Primorskem in jih interpretirati glede na ikonografska izhodišča.
Ključne besede: Tone Kralj, ekspresionizem, cerkvene poslikave, slovenska Primorska, svetniki, križev pot
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 4746; Prenosov: 507
.pdf Celotno besedilo (67,29 MB)

2.
Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja
Katja Krapež, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Narečno v izbranih besedilih Iztoka Mlakarja je z narečjeslovnega vidika predstavljeno delo tega primorskega kantavtorja, ki večinoma ustvarja in nastopa v kraškem narečju. Narečje, za katerega sta značilna enoglasniško-dvoglasniški glasovni sistem in jakostno naglaševanje, spada v primorsko narečno skupino. Opazne so moderna vokalna redukcija samoglasnikov proti polglasniku ter številne romanske izposojenke. Diplomsko delo zajema predstavitev primorske narečne skupine, osredotoči pa se na zemljepisno zamejitev in značilnosti kraškega narečja s primeri. Besedila skladb sem zapisala po slušnem vtisu in jih analizirala na glasoslovni, oblikoslovni in leksikalni ravnini. V analizo sem zajela 32 od 36 skladb s štirih albumov. Primeri posameznih značilnosti so urejeni po abecednem vrstnem redu. Diplomska naloga se dotika tudi vprašanja narečnega v avtorskih delih.
Ključne besede: primorska narečna skupina, kraško narečje, Iztok Mlakar, narečje v glasbi
Objavljeno: 11.06.2014; Ogledov: 1942; Prenosov: 494
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

3.
ŽIVALI V PRISPODOBAH V GOVORU ZAGORJA
Tina Šabec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Živali v prispodobah v govoru Zagorja je razdeljeno na dva dela. V teoretičnem delu so najprej predstavljeni geografski, zgodovinski in sociološki podatki o Zagorju in občini Pivka. Zagorski govor je umeščen v notranjsko narečje, ki je del primorske narečne skupine in se govori zahodno od gorske verige Snežnik-Javorniki-Nanos-Trnovski gozd, na Pivki, po Brkinih in na delu Krasa. Sledi oris glasoslovne ravnine in predstavitev oblikoslovnih, skladenjskih in besedotvornih posebnosti. Predstavljen je razvoj frazeološke vede, opisane so definicijske lastnosti frazemov in naštete oblike ter vrste frazemov. V drugem delu so živalski frazemi, ki so bili zbrani z metodo terenskega snemanja, zapisani v slovenski fonetični transkripciji. Frazemi so bili izpisani iz 55 živalskih zgodb, v katerih je obravnavanih 62 živali, ki jih je Janez Keber zbral v dveh knjigah Živali v prispodobah. Živalski frazemi so v zaključnem delu analizirani in interpretirani. Največ je frazemov, v katerih nastopajo domače živali, na prvem mestu je govedo. Po predvidevanjih je bilo najmanj posnetih frazemov s sestavino tujih živali, ki v vaškem okolju ne živijo in s katerimi informatorji nimajo neposrednega stika. V obravnavanem narečnem govoru je živih še veliko živalskih frazemov, bogata živalska simbolika in metaforika pa ostajata aktualni tudi danes.
Ključne besede: dialektologija, frazeologija, primorska narečna skupina, notranjsko narečje, govor Zagorja, živalski frazemi.
Objavljeno: 09.03.2015; Ogledov: 872; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

4.
Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja
Stanko Jug, 1943, doktorska disertacija

Opis: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko do prve tretjine 16. stoletja; inavguralna disertacija, ki jo je predložil Stanko Jug za dosego doktorske časti; kronologija, obseg in vpadna pota
Ključne besede: Slovenija, zgodovina, 14.-16.st., turški upadi, kronologija, Primorska, disertacije
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 891; Prenosov: 58
URL Povezava na celotno besedilo

5.
ŠAVRINKA V DRUŽINI IN VAŠKI SKUPNOSTI TER NJEN GOVOR
Špela Vozelj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je Šavrinka obravnavana iz etnološkega in dialektološkega zornega kota. Za lažjo orientacijo je sprva predstavljen zgodovinsko-družbeni okvir s prikazanimi razmerami v slovenski Istri, kjer je Šavrinka živela in delovala. Potrebno je poudariti, da so za namen diplomskega dela zgodovinska dejstva poenostavljena, a še vedno avtentična. Zajeti so namreč podatki, ki so relevantni za namen dela. Ker enotnega poimenovanja o tem,kdo je Šavrinka, v literaturi ni, so prikazane različne definicije. Na terenu je bila izvedena raziskava, ki je iskala odgovore na vprašanja o tem, kako ljudje danes vidijo to popotno trgovko, kaj vse je delala, kje je živela, kakšna je bila njena družina in njen govor. Namen dela je tudi primerjati Šavrinko z ostalimi ženskami, ki so živele v Sloveniji v tistem času, kajti v tem kontekstu je bila vsekakor drugačna od ostalih. Šavrinka je komunicirala v narečnem govoru svojega časa, zato je njen govor umeščen v dialektološki kontekst in ker je na tem področju v zadnjem času mnogo novih raziskav, je nekaj besed namenjenih tudi temu, saj eno slovensko istrsko podnarečno skupino imenujemo šavrinsko podnarečje.
Ključne besede: etnologija, socialni položaj žensk v prvi polovici 20. stoletja, delovne migracije, dialektologija, primorska narečna skupina, šavrinski govor
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 559; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Certifikat “Družini prijazno podjetje” v družbi Elektro Primorska d. d.
Tina Černe, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Družina in zaposlitev, pomembna dejavnika v življenju vsakega posameznika. Ustvariti si družino, to je nekaj, kar nas osrečuje. Imeti službo, to so verjetno sanje mnogih. Uskladitev zasebnega in poklicnega življenja sta odvisna predvsem od nas samih in od podjetij oz. organizacij, v katerih smo zaposleni. Podjetja in organizacije se v vedno večji meri zavedajo svoje družbene odgovornosti, vpliva ter informacij, ki jih s svojim poslovanjem sporočajo svojim zaposlenim ter ostalim partnerjem. Zavedajo se, da za njihovo uspešnostjo stojijo zaposleni, ki so vključeni v delovnem procesu. Za uspešen razvoj in rast podjetja je bistvenega pomena zadovoljstvo, motivacija in pripadnost zaposlenih. Med dejavniki za zadovoljstvo zaposlenih in pozitivne delovne klime je tudi pridobitev certifikata »Družini prijazno podjetje«. Pridobitev tega certifikata zagotavlja kratkoročne in dolgoročne pozitivne učinke usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih, ki koristijo tudi podjetju. V diplomski nalogi smo opisali certifikat Družini prijazno podjetje in predstavili družbo Elektro Primorska d.d., pridobitev tega certifikata v družbi ter opisali ukrepe in njihovo uporabo s strani zaposlenih. Zastavili smo dve hipotezi. Na podlagi anketiranja med zaposlenimi smo preverjali njihovo veljavnost ter proučili, kako so zaposleni sprejeli prednosti in priložnosti, ki jih ponuja pridobljeni certifikat.
Ključne besede: družina, družba Elektro Primorska d.d., certifikat »Družini prijazno podjetje«, zadovoljstvo zaposlenih, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici