1. |
2. |
3. POVEZAVA MED POPORODNIM PREMOROM IN LASTNOSTMI MLEČNOSTI PRI LISASTI PASMITadeja Borovič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv poporodnega premora in zaporedne laktacije na lastnosti mlečnosti (količina mleka, vsebnost maščob in beljakovin) v celotni in standardni laktaciji. Analizirali smo 2454 krav lisaste pasme in njenih križank z območja Pomurja v obdobju od leta 2006 do 2010. V raziskavo smo zajeli 9 zaporednih laktacij, poporodni premor pa smo razdelili na štiri razrede (kot meje smo vzeli kvartile). Vse podatke smo pridobili preko portala CPZ govedo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Vpliv zaporedne laktacije in razredov poporodnega premora na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance, razlike med obravnavanji pa smo preverili s Tukey-evim testom pri 95 % tveganju. Ugotovili smo, da poporodni premor in zaporedna laktacija statistično značilno vplivata (P≤0,0001) na proučevane lastnosti mlečnosti. Zaporedna laktacija nima značilnega vpliva (P=0,3967) na poporodni premor. Rezultati mlečnosti iz naše raziskave so skladni z rejskimi cilji za lisasto pasmo.
Keywords: poporodni premor, zaporedna laktacija, mlečnost, vsebnost beljakovin, vsebnost maščob
Published in DKUM: 02.04.2013; Views: 1761; Downloads: 186
 Full text (780,53 KB) |
4. DOBA MED DVEMA TELITVAMA NA KOROŠKEMDarinka Plešivčnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: V raziskavi smo proučevali dolžino poporodnega premora in dobe med telitvama na območju Koroške regije. Podatke smo pridobili s Kmetijskega inštituta Slovenije za šest koroških občin, kjer smo izbrali deset največjih proizvajalcev mleka z raznoliko pasemsko sestavo. Podatke smo obdelali za obdobje desetih let (1998–2008). V obdelavo je bilo vključenih 8.264 krav s povprečno 2,86 zaporednih telitev. Največ je črno-bele pasme (5.972), sledita ji lisasta (727) in rjava (859) pasma. V statistični model smo vključili vpliv občine, pasme ter interakcijo med občino in pasmo. Ugotovili smo, da sta poporodni premor (od 96 do 135 dni) in doba med dvema telitvama (od 380 do 416 dni) v nekaterih koroških občinah nekoliko daljša od priporočil v literaturi. Krave imajo v povprečju 6.373 kg mleka v standardni laktaciji glede na občino in 6.096 kg mleka glede na pasmo. Največ mleka v standardni laktaciji imajo krave črno-bele pasme (6.935 kg). Povprečni poporodni premor vseh pasem (120 dni) v obravnavanih koroških občinah (121 dni) je za deset dni krajši od slovenskega povprečja. Glede na občine (404 dni) in pasme (406 dni) je tudi doba med dvema telitvama na Koroškem krajša od slovenskega povprečja (415 dni). Da bi obdržali poporodni premor in dobo med telitvama na Koroškem vsaj v takšnem stanju, ali ju celo skrajšali, bodo rejci morali v večji meri skrbeti za prehrano, odkrivanje pojatev in pravočasno osemenjevanje krav.
Keywords: doba med dvema telitvama / poporodni premor / pasme / plodnost
Published in DKUM: 22.10.2012; Views: 2125; Downloads: 186
Full text (1,31 MB) |
