1. Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih : diplomsko deloLea Hul, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo najprej na kratko predstavili zgodovino predšolske vzgoje v Prekmurju. Nato smo se osredotočili na ples in njegove značilnosti ter njegov pomen za razvoj predšolskega otroka. Opredelili smo različne vrste plesnih dejavnosti, pristope, oblike in metode za načrtovanje in izvajanje plesnih dejavnosti v vrtcih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskali potek načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je zajemal vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Uporabili smo neslučajnostni vzorec 63 pedagoških delavcev prekmurskih vrtcev.
Raziskava ponuja vpogled v prakso načrtovanja in izvajanja plesnih dejavnosti v prekmurskih vrtcih ter poudarja pomen raznolikosti pristopov in izzivov, s katerimi se vzgojitelji soočajo. Rezultati lahko predstavljajo izhodišča za nadaljnji razvoj in izboljšanje pedagoške prakse na področju plesne vzgoje v predšolskih ustanovah v Prekmurju.
Ključne besede: plesne dejavnosti, načrtovanje, izvajanje, predšolski otroci, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (1,10 MB) |
2. Priredbe prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila : magistrsko deloTimi Svetanič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučimo splošne značilnosti slovenske in prekmurske ljudske pesmi, zapisovalce slovenske in prekmurske ljudske pesmi, ter zgodovino in razvoj slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Proučimo tudi geografske in splošne značilnosti Prekmurja, značilnosti prekmurskega jezika, življenje in dela Carla Orffa, ter Orffov inštrumentarij. V magistrsko delo je vključenih še pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila. Zajeta je analiza pesmi, prevod pesmi, analiza priredbe pesmi in sama priredba pesmi. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na načelu iskanja virov o značilnostih slovenske in prekmurske ljudske pesmi. Analiza temelji na dveh knjigah Zmage Kumer z naslovoma Slovenska ljudska pesem in Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Sledi analiza življenja Carla Orffa in značilnosti Orffovih inštrumentov. Na koncu pa je še zajetih pet priredb prekmurskih ljudskih pesmi za Orffova glasbila.
Ključne besede: Ljudska glasba, prekmurska ljudska pesem, Prekmurje, Orffova glasbila.
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 140; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,64 MB) |
3. |
4. Rdeča armada in osvoboditev prekmurja leta 1945: kolektivna memorija lokalnega prebivalstva : magistrsko deloDarjan Lorenčič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se ukvarja s prihodom Rdeče armade v Prekmurje in osvoboditvijo pokrajine leta 1945. Metodološko se naloga naslanja na analizo zbranih ustnih pričevanj posameznikov, ki vzdržujejo kolektivno memorijo na prihod rdečearmejcev, in so ali sami doživeli ta prelomni dogodek ali pa so povzeli pričevanja svojcev. Pričevanja so obenem komparativno analizirana s podatki, ki jih dobimo v arhivskih, časopisnih in drugih virih ter v najbolj relevantni literaturi. Ponujajo nam originalni vpogled v dojemanje takratnih dogodkov iz perspektive lokalnega prebivalstva. Pri priklicevanju preteklih dogodkov v spomin odigra ključno vlogo kolektivna memorija, zato je v uvodnem delu pojasnjen koncept le-te, kar je bistveno za razumevanje delovanja spomina v odnosu do kolektivnega. Naloga je nato razdeljena na dva glavna dela: v prvem je nanizana naracija dogodkov, ki so sledili do osvoboditve, s poudarkom na vojaških operacijah Rdeče armade, ki so prikazane tudi s pomočjo vojaških zemljevidov; medtem ko drugi del temelji na pričevanjih in zajema dogodke od prihoda rdečearmejcev do utrditve nove jugoslovanske oblasti po vojni.
Ključne besede: Prekmurje, osvoboditev 1945, Rdeča armada, druga svetovna vojna, pričevanja, kolektivna memorija.
Objavljeno v DKUM: 03.08.2022; Ogledov: 1245; Prenosov: 228
Celotno besedilo (9,91 MB) |
5. Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja : magistrsko deloTjaša Ficko, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Čebelarstvo in njegovo vključevanje v kontekst osnovnošolskega izobraževanja na področju Prekmurja sestavljajo teoretični, empirični in praktični del, ki se med seboj dopolnjujejo ter nadgrajujejo. Teoretični del magistrske naloge opredeljuje zgodovino čebelarstva, biološki, kulturni, naravoslovni in pedagoško-didaktični sklop.
V empiričnem so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri smo ugotavljali, ali učitelji razrednega pouka na področju Prekmurja vključujejo čebelarstvo v sam pouk ter v kolikšni meri. Ugotavljali smo tudi, ali osnovne šole na področju Prekmurja izvajajo čebelarski krožek ter ali se učitelji poslužujejo mentorstva čebelarskemu krožku. Pri tem so nas zanimale razlike v starosti ter stratumu anketirancev. V raziskavi, ki je potekala oktobra 2020, je bilo vključenih 77 učiteljev razrednega pouka iz sedmih osnovnih šol iz Prekmurja. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika.
V empiričnem delu magistrske naloge smo prišli do ugotovitev, da učitelji v sam pouk vključujejo temo čebelarstvo skozi razne obvezne učne predmete in sicer največkrat v obsegu ene šolske ure ali več. Prav tako smo ugotovili, da večji delež šol čebelarskega krožka ne izvaja ter da anketirani učitelji niti nimajo interesa po mentorstvu v čebelarskem krožku.
Kot posledico teh ugotovitev empiričnega dela smo ustvarili praktični del magistrske naloge, katerega cilj je spodbuditi učitelje k izvajanju čebelarskega krožka. Zasnovali smo primer obravnave teme čebelarstva v sklopu čebelarskega krožka, ki je namenjen učiteljem razrednega pouka. Primer priprave smo oblikovali za celotno šolsko leto.
Ključne besede: čebelarstvo, čebelarski krožek, osnovna šola, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 856; Prenosov: 189
Celotno besedilo (5,79 MB) |
6. Prekmurski in porabski ljudski plesi, prilagojeni za otroške folklorne skupine : magistrsko deloMartina Tratnjek, 2021, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili folklorno dejavnost in njene komponente kot zaključeno celoto. Posebno pozornost smo namenili otroškemu izročilu in pravilnemu posredovanju le-tega otrokom. Predstavili smo tudi zastopanost plesnega izročila v gradivih pri pouku glasbene umetnosti. V praktičnem delu smo pripravili video in bralno gradivo, ki bralca usmerja pri poučevanju prekmurskih in porabskih ljudskih plesov. V empiričnem delu smo želeli ovrednotiti praktični del magistrskega dela. Pomagali smo si s strokovnimi recenzijami strokovnjakov s področja folklorne dejavnosti - Mirka Ramovša in Adriane Gaberščik. Analiza strokovnih recenzij je pokazala, da je video in bralno gradivo ustrezno pripravljeno in uporabno za poučevanje na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: folklorna dejavnost, kulturna dediščina, otroška folklorna skupina, ljudski ples v osnovni šoli, Prekmurje in Porabje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1260; Prenosov: 360
Celotno besedilo (4,56 MB) |
7. Primeri ekskurzij pri predmetu družba v 4. razredu osnovne šole na območju Prekmurja : magistrsko deloDoroteja Horvat, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen severovzhodni del Slovenije, tj. Prekmurje. Opisane so njegove naravno- in družbenogeografske značilnosti. Opredeljen je predmet družba in predstavljeni so didaktični načini za izvajanje tega predmeta. Pri tem se naloga osredotoča na način izvajanja, ki učencem omogoča izkušenjsko in aktivno učenje, t. i. ekskurzijo, in ga v teoretičnem delu podrobneje razloži. Glede na to, da se naloga navezuje na domači kraj oz. domačo pokrajino, so med seboj primerjani tudi vzgojno-izobraževalni cilji in vsebine o domačem kraju in domači pokrajini v priročnikih za učitelje različnih založb. V praktičnem delu magistrske naloge sta načrtovani in pripravljeni podrobni učni pripravi za izvajanje ekskurzij na območju Prekmurja za učence četrtih razredov devetletne osnovne šole. Pripravljeni sta ekskurziji grad Grad na Goričkem in gozdna učna pot Tromejnik.
Ključne besede: družba, ekskurzija, domača pokrajina, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 935; Prenosov: 136
Celotno besedilo (6,88 MB) |
8. Kamišibaj - malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujanje ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloLorena Horvat Kežmah, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Kamišibaj – malo papirnatno gledališče kot sredstvo za spodbujane ustvarjalnega izražanja in sproščenega pripovedovanja v drugem starostnem obdobju je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so zapisane temeljne značilnosti kamišibaja, zgodovinski razvoj na Japonskem in na Slovenskem, značilnosti kamišibajkarja ob njem in pripovedovanje z vrtčevskimi otroki. Namen je bil otroke seznaniti s kamišibajem, predstaviti njegove značilnosti preko pripovedovanja in poustvarjanje svojega lastnega kamišibaja ter spodbuditi pripovedovanja ob njem. S pomočjo teoretičnega znanja je bil izdelan avtorski kamišibaj, ki je bil predstavljen otrokom v vrtcu. Za obravnavo je bila izbrana ljudska pripovedka, ki izvira iz Prekmurja. Podane so bile značilnosti pripovedk in pravljic, zgodovinski pregled Prekmurja v tistem času in podrobnejšo analizo pripovedke. Najpomembnejši zbiratelj tistega časa je bil učitelj Jurij Kontler, ki je zbral več kot 50 ljudskih pravljic in pripovedk. Za ustvarjalni svet kamišibaja je bila izbrana pripovedka z naslovom Kak se je ženila veverca.
Ključne besede: Kamišibaj, poustvarjanje otrok, zgodovinski razvoj, ljudska pripovedka, Prekmurje.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1066; Prenosov: 143
Celotno besedilo (4,08 MB) |
9. Termalno kopališče z apartmajskim naseljem v Prekmurju : magistrsko deloJure Koudila, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo izdelali zasnovo termalnega kopališča z apartmajskim naseljem na stičišču treh prekmurskih občin: Murskosoboške, Puconske in Moravske, ki ponuja možen odgovor na razvoj tovrstne dejavnosti v regiji in na obravnavanem območju. Območje se nahaja v ruralnem okolju, in sicer severovzhodno od Murske Sobote. Lokacija je posebna zaradi neizkoriščene geotermalne vrtine z vsebnostjo kakovostne mineralne vode. Zasnova kompleksa temelji na povezovanju sodobne arhitekture z vernakularno in okolico. Koncept se naslanja na zasnove linearnih poti, na katere se po logičnem zaporedju priklapljajo različni programi, ki so značilne za ureditve prekmurskih vasi. Zasnova sledi smeri regionalne ceste, upošteva danosti reliefa in se odziva na osončenost lokacije. Volumni s programi se prilagajajo morfologiji okolja in so kar se da diskretno umeščeni v okolje. Stavbni elementi v kompleksu, ki so iz lesa, gline in slame, odgovarjajo na zapuščino vernakularne arhitekture območja. Umestitev kompleksa bi pomenila pridobitev dodatne ponudbe ter možnost za razvoj turizma in regionalni razvoj.
Ključne besede: arhitektura, zdraviliški turizem, termalno koplaišče, Prekmurje, Rimska čarda
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 863; Prenosov: 181
Celotno besedilo (90,56 MB) |
10. Šolska, cerkvena in kulturna zgodovina LendaveAleksandra Horvat, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomska seminarska naloga prikazuje šolsko, cerkveno in kulturno zgodovino Lendave. Pri svojem delu sem uporabila deskriptivno, komparativno in zgodovinsko metodo, s katerimi sem opisala najpomembnejše dogodke skozi stoletje. Tisočletna pripadnost Prekmurja k Madžarski je pustila svoje sledove na cerkvenem, šolskem, kulturnem in socialnem področju in je vplivala na samosvoj razvoj le-teh.
Šolstvo ima v tem kraju dolgo tradicijo, saj je že v drugi polovici 16. stoletja v takratni Dolnji Lendavi delovala protestantska šola. Sedanja zgradba Dvojezične osnovne šole I Lendava pa je odprla svoja vrata leta 1968.
Cerkev ima zametke že v letu 840, saj prvo cerkev v Lendavi omenjajo viri prav v tem letu. Sedanjo cerkev sv. Katarine so dali zgraditi Esterházyjevi v letih od 1749 do 1751. Skozi zgodovino se je podoba cerkve spreminjala, saj so jo morali večkrat obnoviti. Te obnove pa so vplivale tudi na njen baročni stil.
O kulturnem življenju na področju lendavske občine pred letom 1945 je ohranjenih izredno malo podatkov. Danes ima Lendava izredno bogato in razvejano društveno dejavnost, saj deluje kar 36 kulturnih, mladinskih in drugih društev, med katerimi imajo nekatera dolgoletno tradicijo. Vsa ta društva pa v veliki meri vplivajo na sedanje družbeno-socialno življenje ljudi.
Vsako obdobje je v Lendavi pustilo svoj pečat in na svojstven način vplivalo na razvoj kraja ter na življenje prebivalstva.
Ključne besede: Prekmurje, Lendava, šolska zgodovina, cerkvena zgodovina, kultura, življenje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 931; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,54 MB) |
