| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Problem emisij asfaltne baze v Lipovcih : diplomsko delo
Boris Gabor, 1994, diplomsko delo

Ključne besede: prah, emisija, ekologija, onesnaževanje zraka, filter, asfalt
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1791; Prenosov: 0

4.
5.
ŠKODLJIV VPLIV PRAHU NA DIHALNI SISTEM DELAVCEV PRI IZDELAVI PRAŠKASTIH PREMAZOV
Karmen Mrak, 2009, diplomsko delo

Opis: Proizvodnja praškastih premazov je v primerjavi s proizvodnjo klasičnih premazov okolju in ljudem bolj prijazna, saj praškasti premazi ne vsebujejo organskih topil. Pojavi pa se problem povečanega prašenja, ki lahko ogroža zdravje delavcev in moti potek proizvodnje. Naš namen je opozoriti na splošne nevarnosti in bolezni, ki jih povzroča prah v proizvodnji ter poiskati možne rešitve za zmanjšanje prašenja. Z merjenjem velikosti delcev in njihove porazdelitve ter zaprašenosti delovnih mest smo predstavili, kakšni so pogoji dela pri izdelavi praškastih premazov. Na podlagi teh meritev in opazovanja samega poteka proizvodnje smo izdelali nekaj predlogov, s katerimi bi lahko zmanjšali prašenje in s tem izboljšali pogoje za delo. Obstoječi odsesovalni sistem omogoča montažo dodatnih odsesovalnih nap. Prašenje pri tehtanju surovin pa bi lahko zmanjšali z uporabo predlaganega pokrova šaržirne posode. Dodatne napore je potrebno vložiti v osveščanje delavcev o škodljivem vplivu prahu na njihov dihalni sistem in o nujnosti uporabe osebne varovalne opreme.
Ključne besede: Prah, praškasti premaz, bolezni dihal, zaprašenost, osebna varovalna oprema.
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1730; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (6,00 MB)

6.
ANALIZA VPLIVA ZNAČILNIH DEJAVNIKOV NA UGODJE V DELOVNEM PROSTORU
Matjaž Senica, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen vpliv različnih dejavnikov na ugodje v delovnem prostoru (fizikalne škodljivosti: toplotne razmere — mikroklima, osvetljenost, hrup, vibracije,…, kemične škodljivosti: prah, hlapi, plini, nevarne snovi in biološke škodljivosti: mikroorganizmi, favna in flora). Opisana je tudi zakonodaja na področju varnosti in zdravja pri delu. Predvsem pa je poudarek na periodičnih preiskavah - meritvah fizikalnih in kemičnih škodljivosti v delovnem okolju, za katere imamo v podjetju Sinet d.o.o. Hrastnik dovoljenje in katere tudi opravljamo. V eksperimentalnem delu je opisana izvedba meritev fizikalnih in kemičnih škodljivosti v invalidski delavnici podjetja Sinet d.o.o.. Podatki meritev so analizirani, narejena je primerjava z normativi oziroma mejnimi vrednostmi in podana končna ocena razmer. Za primer neustreznosti delovnih razmer, so navedeni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje izpostavljenosti fizikalnim oziroma kemičnim vplivom.
Ključne besede: delovno okolje, toplotne razmere, osvetljenost, hrup, prah, meritve, varnost in zdravje
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2635; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
8.
NOVI NAČINI KOMPENZACIJE KRČENJA V CEMENTNIH PODLIVNIH MALTAH
Samanta Ambruš, 2010, diplomsko delo

Opis: Družba Kema Puconci, d.o.o. je izvozno naravnano podjetje, ki ima tehnološko najsodobnejšo organizirano proizvodnjo kremenovih peskov in materialov za zaključna dela v gradbeništvu. Z inovativno politiko, nenehnimi vlaganji ter odgovornim občutkom za prave priložnosti so se uspeli dvigniti iz povprečja naše panoge. Tako so danes prepoznavna družba v slovenskem in širšem gospodarskem prostoru s pozitivnimi trendi stalne rasti. Proizvodni program, ki zajema pester nabor izdelkov za celovite rešitve v gradbeništvu, nenehno dopolnjujejo in nadgrajujejo z novimi in inovativnimi izdelki. V okviru tega je podjetje dalo pobudo za razvoj nove podlivne malte, ki bi bila uporabna za podlivanje jeklenih konstrukcij, temeljnih plošč strojev in temeljev ter za zalivanje sider in stikov. V diplomskem delu predstavljamo potek in rezultate raziskav na to tematiko. Izvedli smo več sklopov meritev. Merili smo linearne deformacije vzorcev z metodo po Graaf Kaufmannu. Za to metodo smo izdelali po štiri prizmice za vsak vzorec. Dve smo negovali na zraku, dve v vodi. Poleg tega smo merili še razlez, tlačne in upogibne trdnosti, prostorninsko maso sveže malte, čas vezanja. Določali smo tudi zrak v sveži malti. Razmerje cement — pesek smo določali s pomočjo sejalnih analiz. Za osnovo smo izbrali produkt s trga, ki ga proizvaja eno izmed konkurenčnih podjetij. Raziskave smo najprej opravili na tem produktu in ga poimenovali Podlivna malta — izdelek s trga. Nadaljnje raziskave smo opravili iz dveh vidikov formulacije kalcijevega sulfoaluminata (CSA) in sicer enkrat smo CSA formulirali sami z dodatkom anhidrita in aluminatnega cementa, drugič smo ga dodali v obliki gotovega proizvoda s trga. Pri formulaciji CSA-ja z dodatkom alumatnega cementa in anhidrita smo izdelali pet skupin vzorcev. Vzorce smo poimenovali z oznakami A1, A1-C, A2, A3 in A4. Pri formulaciji CSA-ja z dodatkom proizvoda s trga smo uporabljali dodatek Denka CSA#20. Izdelali smo štiri skupine vzorcev in jih poimenovali D1, D2, D5 in D6. Poleg dodatka Denka CSA#20 smo uporabili še dodatek Denka SC-1 (pospešilo) in Denka D200 (zaviralo). Ugotovili smo, da vzorec A3 in vzorec D1 dosegata najboljše rezultate glede linearnih deformacij in trdnosti, vendar dajeta nekoliko slabše rezultate glede časa vezanja. Vzorec A3 pa ima poleg tega še slab razlez. Predlagamo, da se raziskave nadaljujejo v smeri izboljšanja časa vezanja, pri vzorcu A3 pa še v smeri izboljšanja razleza. Po opravljenih laboratorijskih preiskavah je potrebno izračunati lastni ceni obeh izdelkov, na osnovi katerih se bo podjetje lahko odločilo za proizvodnjo katerega izmed njiju. Omejitve diplomskega dela so bila cenovna razmerja, saj je bilo potrebno zagotoviti maksimalno učinkovitost nove formulacije za doseganje ciljnih lastnosti proizvoda ob čim manjšem možnem povečanju lastne cene proizvoda. Te lastnosti so bile povečanje tlačne trdnosti nad 60 MPa, doseganje volumske ekspanzije sveže malte do +0,4 % in eliminacija linearne deformacije (krčenja) v plastičnem stanju.
Ključne besede: malta, kalcijev sulfoaluminat, aluminijev prah, anhidrit, etringit
Objavljeno: 22.09.2010; Ogledov: 3259; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (4,87 MB)

9.
Vpliv geometrijske oblike izdelka na gospodarnost laserskega sintranja
Benjamin Klaužar, 2015, magistrsko delo

Opis: Med procesom selektivnega laserskega sintranja (SLS) nam ostajajo velike količine neporabljenega prahu. V želji po ponovni uporabi ga moramo mešati z novim, v pravilnem razmerju. Prah se z vsakim zagonom kopiči, kar pa predstavlja strošek. Cilj magistrske naloge je ekonomsko ovrednotiti proces SLS, glede na masni izkoristek prahu. Do najboljše izkoriščenosti tehnologije lahko pridemo samo z dobrim nadzorom prahu. V prvih poglavjih sem predstavil porabo in staranje prahu, vsebnost masnih deležev različno starega prahu ter različne vplive geometrijskih oblik izdelkov. Za nadaljevanje sem moral izvesti eksperiment staranja prahu. S serijo sedmih zagonov sem dokazal padanje kvalitete večkrat uporabljenega prahu zaradi njegove izpostavljenosti visokim temperaturam. Po eksperimentu sem izdelal dva preračuna, namenjena ponovni uporabi prahu, saj obstajata dve možni vrsti uporabe tehnologije. V zaključku sem oblikoval še izračun stroškov materiala in stroškov uničenega prahu, ki je posledica izdelave. Prišel sem do rešitev, kako nadzorovati kvaliteto izdelkov s pomočjo beleženja porabe prahu in masnih razmerij ter nadzora uničenega prahu. K temu sem dodal tabele za nadzor kvalitete že uporabljenega in tudi kombiniranega prahu (že uporabljen in nov prah), s katerimi je možno tudi preizkusiti in predvideti najoptimalnejše mešalno razmerje za naslednje zagone. Poleg nadzora kvalitete, tabele podajo tudi priporočljivo količino prahu za zagon, ter optimalno maso in kvaliteto odstranjenega materiala. S pomočjo tabel in rangiranja kvalitete odvečnega starega prahu sem uspešno izdelal izračun za določitev materialnih stroškov izdelkov, ki vključuje tudi neporabljen material.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, 3D, inovativno, prah, masni delež prahu
Objavljeno: 17.09.2015; Ogledov: 659; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

10.
RAZVOJNE LASTNOSTI MATIC KRANJSKE ČEBELE (Apis mellifera carnica) V RAZLIČNIH POGOJIH VZREJE
Lucija Žvokelj, 2013, doktorska disertacija

Opis: V okviru doktorske naloge smo raziskali vpliv starosti vzrejnega gradiva, zamika v oprašitvi izleženih matic in vpliv dodatnega krmljenja v času vzreje na nekatere lastnosti matic. V posameznih fazah vzreje smo ugotavljali možne poti prenosa štirih čebeljih virusov. Matice smo vzredili iz različno starih ličink ob presajanju (0-12 ur, 12-24 ur, 24-36 ur in 36-48 ur) in ugotavljali njihove lastnosti glede na različno starost ob oprašitvi. Matice ene skupine smo vstavili v plemenilnike takoj po izleganju, matice druge skupine pa po 17 dnevih inkubacije. V nadaljevanju raziskave smo del oprašenih matic dodali v družine in jih spremljali še dve čebelarski sezoni. Maticam in njihovim razvojnim oblikam smo določili morfološke lastnosti. Starost vzrejnega gradiva do 36 ur ni imela značilnega vpliva na lastnosti matic, kakor tudi zamik v oprašitvi ni imel vpliva na spremljane lastnosti. V prvi sezoni so družine matic, ki so se oprašile po 17-dnevni inkubaciji, zasedale v povprečju večje število ulic kot družine matic, ki so se oprašile v običajnem času, to je 3-8 dni po izleženju. Matice se po dodajanju različnih vrst peloda in drugih dodatkov v hrani v rednikih in plemenilnikih med seboj niso značilno razlikovale. V poskusu spremljanja možnih poti prenosa virusnih okužb med potekom vzreje nismo nobenega od štirih virusov (ABPV, BQCV, DWV in SBV) zaznali pri bubah in novoizleženih maticah, kljub temu, da so bile delavke v rednikih na virus pozitivne. Za razliko od ostalih treh virusov se je v našem poskusu izkazalo, da je za DWV vertikalen prenos, od matice na svoje potomke preko jajčeca, pogostejši od horizontalnega.
Ključne besede: vzreja matic, oprašitev, prehrana, cvetni prah, čebelji virusi
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 2083; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici