1. Odnos prebivalcev Slovenije do posesti in nošenja orožja : magistrsko deloTomaž Vipotnik, 2023, magistrsko delo Opis: Orožje je v vseh družbenih skupnostih tisto sredstvo, ki ga država poskuša čim bolj normativno urediti, pri čemer ima vsaka država svojo specifiko pri regulaciji civilnega orožja in pri samem določanju pogojev za njegovo nabavo, posest in nošenje. Ta koncept izhaja iz narave orožja in dejstva, da država s pomočjo svojih institucij skrbi za varnost, javni red in mir, varnost posameznika in varnost premoženja. Glavni namen raziskave je analizirati, ali obstajajo razlike pri odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in do nošenja orožja glede na spol, starost in tudi glede na doseženo stopnjo izobrazbe respondentov. Namen je podrobna analiza in širša osvetlitev z vidika naklonjenosti posedovanja in nošenja različne vrste orožja. Za namen raziskave je bila izvedena empirična raziskava na vzorcu 3690 prebivalcev Slovenije. Analizirali smo mnenje anketirancev do nošenja varnostnega, lovskega in športnega orožja v Republiki Sloveniji. Izhajali smo iz teze, da so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni evropskemu konceptu odnosa do orožja, ki opredeljuje posest orožja kot privilegij, v primerjavi z ameriškim konceptom, ki razume posest orožja kot posameznikovo pravico. Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev poseduje orožje, večina jih poseduje športno in lovsko orožje, najmanj pa je zbirateljev orožja in lastnikov podedovanega orožja. Dobra polovica anketirancev meni, da poznajo pogoje za pridobitev orožja v Sloveniji. Zdi se jim zelo sprejemljivo, da ima posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, dovoljenje za nošenje orožja v vseh primerih. Nošenje športnega orožja se jim zdi najbolj sprejemljivo, najmanj sprejemljivo pa nošenje varnostnega orožja. Ugotovili smo tudi, da je odnos do posesti orožja, ki je značilen za ZDA, bolj sprejemljiv za osebe, ki posedujejo orožje. Pridobljeni rezultati raziskave nudijo temelj za vsako nadaljnjo raziskovanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do posedovanja in do nošenja različnih vrst orožja.
Ključne besede: nošenje orožja, varnostno orožje, lovsko orožje, športno orožje, posest orožja, zakon o orožju, odnos prebivalcev, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 68
 Celotno besedilo (2,56 MB) |
2. Samostana Vetrinj in Žiče, njuna dvora v Mariboru ter njuna posest v bližini Maribora : magistrsko deloŠpela Kuhar, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je beseda tekla o dveh pomembnih samostanih (Žiče in Vetrinj) ter njunih dvorih v mestu Maribor, obenem pa je bil podrobno narejen pregled vseh posesti, ki sta si jih samostana z leti pridobila v svojo last, bodisi z darovnicami ali nakupi. Za lažje razumevanje celotne naloge je na začetku nekaj besed namenjenih mestu Maribor in njegovemu razvoju v srednjem veku. Nato pa sledi predstavitev obeh samostanov ter njunih dvorov in kratek pregled dogajanja v samostanih skozi stoletja.
Ključne besede: Vetrinjska cisterca, Žička kartuzija, samostanska posest, žički dvor, vetrinjski dvor.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 501; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Imisije : magistrsko deloGabriela Firšt, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni.
Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti.
Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani.
Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom.
V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini.
Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Ključne besede: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1572; Prenosov: 196
Celotno besedilo (821,33 KB) |
4. Samopomoč z analizo aktualne sodne prakseAna Pušnik, 2018, magistrsko delo Opis: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati.
Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015).
Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje.
Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Ključne besede: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 2416; Prenosov: 245
Celotno besedilo (793,35 KB) |
5. Primerjava institutov priposestvovanja, gradnje čez mejo nepremičnine in vlaganja v tujo nepremičnino v slovenskem in nemškem pravnem reduValentin Justin Tratnik, 2018, diplomsko delo Opis: Nepremičninsko pravo predstavlja del stvarnega prava že vse od razvoja te civilnopravne smeri. Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, kot najpomembnejše stvarne pravice, nam omogoča izvrševanje slednje z vsemi njenimi upravičenji in dolžnostmi.
Instituti priposestvovanje, gradnja čez mejo nepremičnine in vlaganje v tujo nepremičnino vsak zase predstavljajo pomemben del nepremičninskega prava. Vsi trije rešujejo pravne probleme, ki lahko nastanejo z malomarnim, neveščim ali nepravilnim izvrševanjem lastninske pravice. Ob stvarnopravnih učinkih priposestvovanja in vlaganja v tujo nepremičnino se zdijo obligacijskopravni učinki gradnje čez mejo manj pomembni, pa vendar temu ni tako. Skozi primerjavo z nemško pravno ureditvijo sem izpostavil podobnosti in bistvene razlike med vsemi tremi instituti.
Diplomsko delo je razdeljeno na 3 sklope. V prvem se opredelim do ureditve priposestvovanja v slovenskem pravnem redu, ki predstavlja enega izmed temeljnih načinov originarne pridobitve lastninske pravice. Poleg tega tudi predstavim kako je priposestvovanje urejeno v nemškem pravnem redu in ju primerjam. V drugem sklopu predstavim institut gradnje čez mejo nepremičnine, s katerim se sicer ne pridobi lastninske pravice, saj so pridobljene pravice zgolj obligacijsko pravne narave, pa vendar ima značilnosti s katerimi, ga lahko smiselno predstavim poleg priposestvovanja. Tudi tukaj bom primerjal nemško ureditev in predstavil bistvene razlike med njima. Tretji in hkrati zadnji sklop je namenjen institutu vlaganja v tujo nepremično. Ta se prima facie zdi precej neaktualen, pa vendar, pogosto pride do pravnih problemov, ki jih ta institut rešuje. Kot v prva dva, je tudi ta primerjan z nemško ureditvijo. V vseh treh sklopih je predstavljena tudi relevantna sodna praksa iz obeh pravnih sistemov, ki še dodatno ponazori življenjske primere oziroma rešitve le teh.
Ključne besede: stvarno pravo, nepremičninsko pravo, nepremičnina, priposestvovanje, dobra vera, lastniška posest, gradnja čez mejo nepremičnine, superficies solo cedit, zemljiška knjiga, vlaganje v tujo nepremičnino, lastninska pravica
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 231
Celotno besedilo (401,96 KB) |
6. Lastninska pravica na nepremičnini in dosmrtna služnostna pravica stanovanjaNina Prošek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava lastninsko pravico na nepremičnini kot temeljno stvarno pravico ter dosmrtno služnostno pravico stanovanja kot omejeno stvarno pravico.
V prvem delu diplomskega dela sem omenila posest, saj je kot institut pomembna pri razumevanju lastninske pravice ter na kratko opisala razlike med posestjo in lastninsko pravico. Kajti lastninska pravica in posest kot pojma nista enaka. V prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika je določeno, da je lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Medtem, ko je v prvem odstavku 24. členu posest definirana kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest).
V nadaljevanju pa sem se osredotočila na bistvo diplomskega dela, torej na lastninsko pravico in dosmrtno služnostno pravico stanovanja, ki pa jo bom podkrepila s zemljiškoknjižnim izpiskom iz zemljiške knjige (v nadaljevanju: e-ZK). V okviru dosmrtne služnostne pravice stanovanja bom omenila še njeno ustanovitev na podlagi kupno-prodajne pogodbe in vpis v e-ZK.
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, posest, lastninska pravica, služnost, osebne služnosti, služnost stanovanja, zemljiška knjiga, pravica.
Objavljeno v DKUM: 11.05.2018; Ogledov: 3244; Prenosov: 439
Celotno besedilo (2,11 MB) |
7. Posestno varstvo v zvezi z izvrševanjem služnosti s pregledom sodne prakseKlemen Fekonja, 2017, diplomsko delo Opis: Posestno varstvo predstavlja varovanje dejanske oblasti nad stvarjo, ne glede na način, s katerim je bila ta pridobljena. Kot temeljno obliko posestnega varstva poznamo sodno varstvo, ter samopomoč kot subsidiarno obliko posestnega varstva. Ko sodišče daje sodno varstvo mora upoštevati zadnje stanje posesti in nastalo motenje, samopomoč pa se načeloma lahko uporabi samo izjemoma pod zakonsko določenimi pogoji.
Služnost predstavlja velik in neposreden poseg v lastninsko pravico, saj služnostnemu upravičencu daje pravico do uporabe ali izkoriščanja tuje stvari. Od lastnika služeče stvari sme zahtevati opustitev določenih dejanj, ki bi jih sicer kot lastnik imel pravico izvrševati. V tej zvezi velja izpostaviti, da lastnika služeče nepremičnine breme stvarne služnosti ne more obvezovati k nekemu dejanju.
Služnostni upravičenec ima zraven posestnega varstva tudi pravico do petitorne tožbe, ki temelji na podlagi služnostne pravice. Govorimo o posebni tožbi, konfesorni tožbi, katero lahko naperi zoper vsako tretjo osebo oziroma lastnika služeče nepremičnine, kateri omejuje ali onemogoča izvrševanje služnosti. Praviloma pride v poštev, kadar posestno varstvo ni mogoče. Kljub navedenemu pa sodna praksa in teorija podpirata vzporedni tek posesornega in petitornega postopka.
Ključne besede: posest, posestno varstvo, služnost, služnostni upravičenec, petitorna tožba
Objavljeno v DKUM: 30.10.2017; Ogledov: 1696; Prenosov: 202
Celotno besedilo (511,08 KB) |
8. Pomen dobre vere pri protiknjižnem priposestvovanju v Sloveniji ob primerjavi z ureditvijo v Avstriji, Nemčiji in ŠviciJan Šömen, 2017, magistrsko delo Opis: V stvarnem pravu, ki prvenstveno ureja razmerja med subjekti glede objektov, sem zasledil nedorečenost, ki jo želim raziskati podrobneje. Pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, ki jo omogoča Stvarnopravni zakonik (SPZ) pravimo priposestvovanje. Za to, da na tak način nekdo pridobi lastninsko pravico, pa morajo biti izpolnjeni še nekateri nadaljnji pogoji, ki so potek priposestvovalne dobe, lastniška posest, ki jo sestavlja zavest priposestvovalca, da objekt poseduje kot lastnik ter dobra vera, ki pomeni da posestnik ne ve in ne more vedeti, da ni lastnik. Pri presoji ali je izpolnjen pogoj dobre vere za izvirni način pridobitve ene od naštetih pravic, se namreč pojavlja veliko različnih interpretacij tako s strani sodne prakse kot s strani pravne teorije. Sodna praksa se odloča za povsem drug pristop za presojo ali je pogoj dobre vere izpolnjen. Ne zahteva namreč, da je za pogoj dobre vere priposestvovalec tudi vpisan v zemljiško knjigo. Pravna teorija po drugi strani zastopa stališče, po katerem priposestvovalec ne more biti v dobri veri, če je iz javne zemljiške knjige razvidno, da ni vpisan kot lastnik. Ker mora poznati zakone na območju pravnega reda na katerem deluje mora tudi vedeti, da je pri pravnoposlovnih pridobitvah stvarnih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, konstitutivnega pomena za nastanek, prenos, obremenitev pravice ravno vpis v zemljiško knjigo. Ker mu to pravilo pa načelu ignorantia iuris nocet mora biti znano in ker je zemljiška knjiga javna knjiga, na vpogled vsakomur, se priposestvovalec mora zavedati da zaradi odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo ne more biti lastnik. Zaradi tega tudi ne more biti dobroverni lastniški posestnik, iz česar izhaja tudi temeljna hipoteza moje naloge, ki jo bom skozi temeljito obravnavo bodisi potrdil ali zavrnil, obenem pa ponudil vpogled v rešitve teh vprašanj tudi v pravnih sistemih Nemčije, Avstrije in Švice.
Ključne besede: stvarno pravo, lastninska pravica, služnostna pravica, pravnoposlovni prenos, priposestvovanje, odločba državnega organa, zemljiška knjiga, konstutivnost vpisa, načelo publicitete, primerjalnopravna ureditev, ZvetL, Nemčija, Avstrija, Švica, dobra vera, posest, publiciteta.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1812; Prenosov: 710
Celotno besedilo (653,24 KB) |
9. Pravna ureditev posesti v Republiki SlovenijiRenato Vrenčur, 2016, znanstvena monografija Opis: Posest je dejanska oblast nad stvarjo. Posestnik je sicer v takem odnosu do stvari, da lahko stvar rabi, jo uživa in z njo razpolaga, pri čemer pa ni pomembno ali ima tudi pravico stvar rabiti, uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent (upravičenj) lastninske pravice, ki sicer kljub temu, da predstavlja le dejansko oblast nad stvarjo, vendarle kaže na določeno pripadnost stvari osebi, ki to dejansko oblast izvaja. Posest ni pravica, zato ne vsebuje temeljnih upravičenj, vsebuje pa pravovarstveno upravičenje. Posestnik, za katerega pa ni nujno, da sploh ima pravico stvar imeti v posesti, lahko zahteva varstvo posesti bodisi s samopomočjo bodisi s tožbo. Knjiga vsestransko obravnava pravno ureditev posesti, hkrati pa vsebuje sistematično zbrano in razvrščeno najnovejšo sodno prakso s tega področja.
Ključne besede: stvarno pravo, posest, stvarne pravice, pravno varstvo, motenje posesti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 3275; Prenosov: 463
Celotno besedilo (1,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. FIDUCIARNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH V ZAVAROVANJE V PRIMERJAVI Z NEPOSESTNO ZASTAVNO PRAVICOMarjan Volf, 2016, diplomsko delo Opis: Civilno pravo, je zaradi neustreznosti ročne zastavne pravice, razvilo različne možnosti neposestne zastave, ki se od ročne zastave razlikujejo po neposestnosti prejemnika zavarovanja in možnosti, da dajalec zavarovanja uporablja in izkorišča zastavljeno premičnino še naprej. Fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje in neposestna zastavna pravica sta obliki zavarovanja, ki ustrezata tem kriterijem. Oba instituta sta torej neposestna, kar pa je pomanjkljivost glede publicitete in pravnega varstva prejemnika zavarovanja pred dobrovernim pridobiteljem lastninske pravice zastavljene premičnine. Neposestna zastavna pravica je to pomanjkljivost odpravila v sistemu registra neposestnih zastavnih pravic. Ker je zastavljena premičnina v neposredni posesti dajalca zavarovanja (fiducianta, zastavitelja), mora pridobitelj zavarovanja (fiduciar, zastavni upnik) v primeru prodaje pridobiti posest zastavljene stvari, kar pa ni v celoti odvisno od dolžnikovega sodelovanja in njegove pripravljenosti, da omogoči prodajo. Predpisana je namreč obličnost glede sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice in sporazuma o prenosu fiduciarne lastnine, ki morata biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in tako predstavljata določeno pomoč upniku, saj imata v primeru izvršbe učinek rubeža.
Akcesornost, odvisnost zavarovanja od obveznosti iz temeljnega posla, je lastnost po kateri se oba instituta med seboj razlikujeta. Nobena zastavna pravica namreč ne more nastati, ne da bi obstajala tudi zavarovana terjatev, medtem ko je fiduciarna lastnina neakcesorna zavarovani terjatvi in je obstoj zavarovanja neodvisen od obstoja terjatve. V Stvarnopravnem zakoniku je fiduciarni prenos lastninske pravice vključen prav zaradi njegove neakcesornosti, ki predstavlja določeno alternativo vsem akcesornim oblikam stvarnega zavarovanja.
Ključne besede: fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica, notarski zapis, posest, akcesornost, publiciteta lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 6909; Prenosov: 204
Celotno besedilo (428,46 KB) |
