Search the digital library catalog

Abstract: Cilj vsakega pogovora je izmenjava informacij in vzpostavitev komunikacije s sogovorcem. S tem namenom naj bi vsak pogovor upošteval tekstualne kriterije in pogovorne maksime. Namen parlamentarne debate je vzpostaviti komunikacijo med političnimi strankami, katere skušajo poiskati rešitev, ki bi izboljšala stanje prebivalcev. Posledično lahko sklepamo, da bi morali biti izpolnjeni vsi kriteriji, ki k takšni debati spadajo. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali govorci upoštevajo pogovorne maksime, in ali pride do kršitve le-teh. To se je skušalo ugotoviti skozi analizo konkretnega primera. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen pogovorni tip parlamentarne debate. Pri tem je obrazložen izraz debata in podvrsta (parlamentarna debata), ki je natančneje opisana; kdo so njeni pogovorni partnerji, kaj je cilj pogovora in kaj jo razlikuje od ostalih podobnih besedilnih vrst, kot je npr. diskusija. Ta je bila razdeljena po kriterijih Freiburger-Redekonstellationsmodella, ki je bil prav tako opisan. Predstavljena je bila tudi metoda klasične pogovorne analize. V tej diplomski nalogi so bile pogovorne faze, pogovorni koraki in poglavje o menjavi govorcev, natančneje opisani. Zadnje poglavje teoretičnega dela zavzema kooperacijski princip, pogovorne maksime in konverzacijske implikature, ki so definirane po Paul Gricu. Po njegovi teoriji so vsi izrazi definirani, prav tako so predstavljeni njegovi modeli upoštevanja oz. kršenja pogovornih maksim. V povezavi s temi so analizirani tudi tekstualni kriteriji in menjava govorcev. Jedro diplomske naloge in temelj empiričnega dela je izbrana parlamentarna debata, ki je bila objavljena v obliki videa na YouTubu z naslovom Bundestagsdebatte zu Cannabis-Modellprojekten am 22. 02. 18. Na podlagi izbranega materiala je bila izvedena analiza po teoretičnih predpostavkah in s praktičnimi primeri argumentirana. Tako je bil pogovorni tip parlamentarne debate z izbrano debato po kriterijih določen. Pogovor je bil tudi analiziran po metodi klasične pogovorne analize. Na koncu so bili navedeni primeri za upoštevanje in kršenje pogovornih maksim, določen je bil tip maksime in po potrebi konverzacijske implikature z argumentacijo. S pomočjo empiričnega dela je bilo možno dokazati, da ima izbrana parlamentarna debata zelo standardizirano strukturo, a kljub temu pride do kršitve pogovornih maksim, še posebej ob menjavi govorcev.
Keywords: pogovorne maksime, parlamentarna debata, konverzacijske implikature, pogovorna analiza, menjava govorcev
Published in DKUM: 29.05.2018; Views: 1311; Downloads: 145
Full text (1,08 MB)