1. Komunikacija s preprostimi lutkami : diplomsko deloAntonija Mulej, 2024, undergraduate thesis Abstract: Komunikacija predstavlja veliko vlogo pri razvoju otroka, zato je pomembno, da jo krepimo in izvajamo na primeren način. Lutke so ena izmed najbolj efektivnih načinov, kako pri otroku spodbudimo njegovo komunikacijo, saj se lahko z lutko poistoveti in ji popolnoma zaupa. Pri komunikaciji z lutko krepimo razvoj govora, domišljijo ter socialne veščine, saj lahko otroku preko nje predstavimo različne življenjske situacije, preko katerih se nauči komunicirati. Lutka se lahko uporablja v vrtcu tako v jutranjem krogu, kot pri vsakodnevnih dejavnostih. Če si otrok izdela lutko sam, ima le ta zanj še toliko večji pomen, saj dobi občutek, da je to njegovo in je vanjo vložil veliko truda.
Z zaključnim delom Komunikacija s preprostimi lutkami smo želeli prikazati, kako lutke vplivajo na komunikacijo pri otrocih. Izvedli smo lutkovne delavnice, kjer so si otroci izdelali improvizirane lutke. Za vsako lutko jim je bila predstavljena neka situacija, o kateri so se z lutko pogovarjali. Otroke smo opazovali in si zapisovali njihove odgovore. Zastavili smo si cilje, s katerimi smo želeli doseči, da bi otrokom predstavili različne uporabe lutke, jim predstavili lutko kot sredstvo komunikacije ter jih seznanili z različnimi lutkovnimi tehnikami. Usmerjali smo jih skozi celoten proces izdelave lutk tako, da smo jim omogočili prosto pot domišljije pri samem ustvarjanju. Velik poudarek pa je bil na spodbujanju komunikacije z izdelanimi lutkami. Zadani cilji so bili doseženi, saj so otroci spoznali načine uporabe lutke in jih tudi sami znali animirati. Z lutkami so skozi celotne delavnice komunicirali med seboj in s tem krepili svoj govor. Pri samem ustvarjanju so imeli prosto pot in so lahko izbirali med različnimi materiali.
Keywords: predšolski otrok, lutke, komunikacija, izdelovanje lutk, pogovor
Published in DKUM: 04.06.2024; Views: 157; Downloads: 22
 Full text (2,19 MB) |
2. |
3. Vloga intuicije v kriminalističnem mišljenju : magistrsko deloTaja Rednak, 2023, master's thesis Abstract: Intuicija je podzavestna sposobnost, ki obdela razpoložljive informacije oz. jih nadgradi za nadaljnje sklepanje in odločanje. Prisotna je tako pri vsakodnevnih življenjskih odločitvah kot tudi v kriminalističnem mišljenju, pri posameznih preiskovalnih dejanjih (opravljanje informativnih razgovorov) in posledično pri reševanju kriminalističnih problemov.
V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, kakšno vlogo ima intuicija v kriminalističnem mišljenju. Na podlagi pregleda znanstvene literature odkrivamo, da intuicija skupaj s kriminalističnim mišljenjem preiskovalcem pomaga reševati lahke in zahtevne kriminalistične probleme. Preiskovalci so tisti, ki nenačrtno reagirajo na odzive oz. odgovore preiskovanih. Takrat naj bi za oblikovanje vprašanj na podlagi odziva izpraševanca uporabili intuicijo. Sposobnost izbire pravega argumenta ob pravem času pri razgovoru pogosto loči uspešnega preiskovalca od manj uspešnega.
V empiričnem delu smo opravili polstrukturirane intervjuje z različnimi kriminalisti v Sloveniji. Nekateri kriminalisti zagovarjajo prisotnost intuicije pri opravljanju informativnih razgovorov, drugi to zanikajo. Kljub temu so mnenja, da je intuicija zelo uporabna v preiskovalnem procesu. Da bi bila njena uporaba učinkovita, so pomembni tako znanje kot tudi delovne in življenjske izkušnje. Pri uporabi intuicije sta vselej potrebni dodatna previdnost in distanca. Intuicija ni zanesljiva, kar poudarjajo tudi naši intervjuvanci.
V prihodnosti bi bilo treba zaradi pomanjkanja empiričnih in znanstvenih raziskav večji poudarek nameniti poglobljenemu raziskovanju intuicije v Sloveniji in tujini. Do te tematike je treba zaradi njene kompleksnosti pristopiti na sistematičen način. Preiskovalce je treba usposobiti tako, da bi se zavedali dejavnikov, ki vplivajo na njihovo ravnanje pri sklepanju odločitev. Za uspešno preučevanje in razvoj intuicije jo je treba uvesti kot kognitivno veščino ali kot pripomoček, ki bi temeljil na znanju in izkušnjah in s katerim bi bili kriminalistični problemi rešeni hitreje ali celo uspešneje.
Keywords: intuicija, kriminalistično mišljenje, odločanje, informativni pogovor, magistrska dela
Published in DKUM: 26.01.2024; Views: 341; Downloads: 90
Full text (1,03 MB) |
4. Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinahKristjan Vogrinc, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu Analiza digitalnih sistemov za takojšnje svetovanje strankam v spletnih trgovinah smo raziskali tri različne skupine digitalnih sistemov, ki so sposobni v trenutku pomagati stranki pri odločitvi o nakupu, jih primerjali med sabo in posledično ugotovili, kateri izmed njih ima največji potencial na trgu.
V prvem delu smo se osredotočili na potrebe in navade strank (odjemalcev) in na sisteme, ki so v Sloveniji dostopni. Izbrali smo tri kategorije, ki se v praksi pojavijo največkrat:
- Komentarji uporabnikov
- Pogovor »v živo«
- Asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov
Za vsakega smo poiskali eden primer iz prakse, ga podrobneje preiskali in v drugem delu raziskave med seboj primerjali te sisteme.
Keywords: digitalni asistent, asistenti za navidezno pomerjanje izdelkov, komentarji uporabnikov, pogovor v živo, digitalno svetovanje strankam, spletna trgovina
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 969; Downloads: 77
Full text (1,15 MB) |
5. Vodenje pogovora z mladostnikom : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSlađana Sojer, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavam teoretični in empirični del naloge z opravljenimi
informativnimi intervjuji. Teorija temelji na opredelitvi pojmov mladostništva,
mladostniškega prestopništva, zakonodaji, vzgojnih ukrepih in kazni za mladoletne
kršitelje. Osrednji del se nanaša na vodenje pogovora z mladostniki in je v povezavi z
empiričnim delom, kjer lahko na podlagi intervjujev s strokovnjaki s področja dela z
mladostniki nalogo strokovno in argumentirano zaključim. Odgovori strokovnjakov in
njihove delovne izkušnje so pripomogli k razumevanju teorije. Ugotavljam, da je pri
pisanju zaključnega dela najpomembnejši raziskovalni del, kjer predstavim vse elemente
pogovora s poudarkom na metodah individualno zastavljenega pogovora.
V uvodu opredelim temeljne pojme, namen in cilj diplomskega dela. Oblikujem domnevi, ki
jih skozi zaključno nalogo razvijam, ter razpravljam, kako razvojne značilnosti vplivajo na
pogovor, in kako pogovor prilagoditi mladostnikovim potrebam oziroma ga dodatno
izboljšati. Namen diplomske naloge je preučiti vplive osebnostnih značilnosti na
komunikacijo. Kako komunikacijo, ki je ključna v preiskavah, izboljšati, pa naj bo govorna,
pisna ali zgolj telesna.
Nazorno predstavim pojav mladostniškega prestopništva in del psihologije, ki obravnava
čustva, vedenje in osebnost, ki so bistvena za razumevanje pri delu z mladostniki.
Največ pozornosti namenjam pravilnemu pristopu in vodenju pogovora z mladostnikom. V
zaključku podam predloge za izboljšave v pogovoru z mladostnikom.
Keywords: mladostniki, mladostniško prestopništvo, zaslišanje, informativni pogovor, intervju, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.11.2017; Views: 1408; Downloads: 292
Full text (797,81 KB) |
6. Pogovor z učenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja o likovnih delihNina Sagadin, 2017, master's thesis Abstract: Likovna dela umetnikov imajo pri pouku likovne umetnosti posebno vlogo. Opazovanje del in pogovarjanje o njih učencem omogoča razvijati občutljivost za likovno umetnost, hkrati pa prinaša prednosti tudi na drugih področjih, kot so razvijanje empatije, zmožnost opazovanja, uporaba domišljije itn. Namen in cilj magistrskega dela je raziskati, ali učitelji v pouk vključujejo reprodukcije likovnih del umetnikov, kaj se ob tem pogovarjajo z učenci, kako izbirajo likovna dela in vključevanje originalnih del v pouk likovne umetnosti. Magistrsko delo zaokrožata dve med seboj povezani celoti – teoretični in empirični del. V prvem sta predstavljeni dve večji poglavji, in sicer pouk likovne umetnosti v osnovni šoli (opredelitev predmeta, cilji, načrtovanje pouka). Temu sledi še poglavje o likovnih delih pri pouku likovne umetnosti (kriteriji za izbiro likovnih del, pogovor o likovnih delih, razlike med prikazovanjem originalnih del in reprodukcij). Pri zbiranju podatkov je uporabljena triangulacija, zato so v empiričnem delu rezultati oziroma odgovori predstavljeni na podlagi intervjujev z učitelji, anketnih vprašalnikov za učence in opazovanja pouka likovne umetnosti. V raziskavo je bilo vključenih 10 razredov, in sicer štirje prvi razredi, trije drugi in trije tretji razredi s treh mariborskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da se v raziskanih razredih likovna dela umetnikov premalo vključujejo v pouk likovne umetnosti in da je ob vključitvi likovnega dela le majhen delež ustrezno vključenih del. To pomeni, da je postopek, ki poteka ob vključitvi likovnega dela neustrezen. Izsledki raziskave so pokazali še, da je najpogostejša tema pogovora ob likovnem delu likovni motiv, likovnoteoretični problem in likovna tehnika. Rezultati so pokazali tudi, da so bila prikazana likovna dela ustrezna, zaskrbljujoči pa so podatki o številu strokovnih napak pri pouku likovne umetnosti.
Keywords: likovna dela umetnikov, prikazovanje reprodukcij, pogovor o likovnih delih, kriteriji za izbiro likovnih del, originalna likovna dela
Published in DKUM: 27.09.2017; Views: 1185; Downloads: 172
Full text (2,92 MB) |
7. NEKATERE ZNAČILNOSTI JEZIKA VSAKDANJEGA KOMUNICIRANJA NAJSTNIKOVJožica Metličar, 2016, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava nekatere značilnosti vsakdanjega komuniciranja najstnikov, pri čemer je glavni del obravnave osredotočen na značilnosti pogovorov in SMS-ov med sovrstniki. Teoretični del magistrskega dela zajema značilnosti jezika samega, ki ga govorimo v vsakdanjem življenju. Kot socialna zvrst jezika je izpostavljen sleng, saj ga najstniki uporabljajo v pogovorih. Za analizo pogovorov je potrebno raziskati same okoliščine komuniciranja, ki nam natančneje opredelijo značilnosti pogovorov in zapisanih SMS-ov. Temeljni princip komuniciranja je dvogovor, v katerega sta vključena vsaj dva udeleženca. Gradnja dvogovora poteka na več ravneh hkrati, in sicer na ravni tematske ureditve, nanašanjske zgradbe in prevzemanja replik. V pogovorih se izraža tvorčeva namera na posreden ali neposreden način. Pokaže nam namere govorca oziroma tvorca SMS-a, kako želi ta vplivati na sogovorca oziroma prejemnika SMS-a, kaj mu želi z besedami povedati oziroma sporočiti oziroma kaj želi pri njem doseči. V pogovorih in SMS-ih prevladujejo enostavne enostavčne in tudi večstavčne povedi, kar nam nakazuje na preprostost komuniciranja. Magistrsko delo vključuje tudi pomen in uporabo mobilnega telefona, ki je od vseh tehnologij najbolj integriran v vsakdanje življenje. Velika večina najstnikov si življenja brez mobilnega telefona ne predstavlja več. Ena od možnosti uporabe telefona so SMS-i, ki prenašajo podatke hitro in kakovostno, v njih najdemo veliko značilnosti govornega jezika. Vsakdanje komuniciranje najstnikov je pestro, zanimivo in razgibano, saj vključuje udeležence, ki znajo uživati večinoma še brezskrbno življenje.
Keywords: komunikacija, sleng, pogovor, okoliščine komuniciranja, tvorčeve namere, mobilni telefon.
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1216; Downloads: 128
Full text (666,62 KB) |
8. Učni pogovor kot pot h kakovostnemu učenju in znanjuAndreja Strmšek, 2016, master's thesis Abstract: Ob aktualnih razpravah in iskanjih poti do kakovostnega znanja so aktualne tudi razprave o vlogi učnega pogovora pri tem. Učni pogovor je imel pomembno vlogo že v stari Grčiji, njegov pomen potrjujejo raziskave stare več desetletij, a praksa teh spoznanj še ne »živi«. V raziskavi smo ugotovili, da je učni pogovor precej pogosto uporabljen pri različnih predmetih, različnih tipih učnih ur in pri različno starih učencih. Prav tako je med učitelji osnovnih šol živo prepričanje o pomenu in vlogi učnega pogovora za kakovostno učenje in znanje, v praksi pa prevladujejo značilnosti tradicionalnega pristopa k pogovoru, ki učencev ne spodbuja k višjim ravnem razmišljanja. Opažamo veliko število vprašanj s strani učiteljev in redka na strani učencev, čeprav so z vidika razvijanja pristnega pogovora zelo dragocena. Med vprašanji učiteljev prevladujejo spominska vprašanja. Odgovori učencev so prevladujoče kratki in »čas za razmislek« ostaja v okviru sekunde. Povratna informacija je večinoma usmerjena v vsebino in se posreduje v obliki kratkih informacij. Med ovirami za uporabo učnega pogovora, ki jih navajajo anketirani učitelji, se najpogosteje pojavi pomanjkanje časa in pomanjkanje komunikacijskih spretnosti pri učencih. Opazovanje prakse pokaže šibko interakcijo med učenci, voden učni pogovor s strani učiteljev ter organizacijske ovire (razporeditev stolov in miz v učilnici, število učencev v razredu, časovni okvir ene učne ure). Prepoznali pa smo nekaj značilnosti pristnega pogovora in sicer so učitelji za izhodišča za učni pogovor uporabljali različne spodbude, ne le vprašanja. Na nepopolne odgovore učencev so se odzivali z dodatnimi vprašanji, ki so spodbujala k razmišljanju. Prav tako so se trudili vživeti v način razmišljanja učencev in razumeti njihove odgovore. Predlagamo poti, ki vodijo k uporabo spoznanj o učnem pogovoru v praksi, vendar je od posameznega učitelja odvisno, ali se bo podal na katero izmed poti in spreminjal svoje poučevanje.
Keywords: kakovostno učenje in znanje, tradicionalni in pristni učni pogovor, vprašanja učiteljev in učencev, razredna klima, povratna informacija
Published in DKUM: 26.08.2016; Views: 1982; Downloads: 230
Full text (2,54 MB) |
9. REDNI LETNI POGOVORI V BANKI XMatjaž Lapornik, 2016, undergraduate thesis Abstract: Redni letni pogovor predstavlja sistematičen pogovor med vodjo in zaposlenim v katerem skupaj pregledata in ocenita njegovo dosedanje delo, doseganje zastavljenih ciljev in nalog, se pogovorita o novih ciljih in nalogah za prihodnje obdobje ter načinih kako jih doseči. Tak redni letni pogovor koristi tako zaposlenemu, vodji, kakor tudi strokovnim službam (kadrovska služba) in celotni organizaciji.
S kakovostno izvedenimi rednimi letnimi pogovori je mogoče doseči večjo motiviranost in samostojnost zaposlenih, odnos med vodjo iz zaposlenim se izboljša, komunikacija med njima je sodelovalna, zaposleni se čuti pomembnega kot del tima in s tem dosega boljše rezultate.
Pri samem izvajanju rednih letnih pogovorov lahko pride tudi do raznih težav, ki zmanjšujejo kakovost izvedbe pogovora. Zato je zelo pomembno, da se na pogovor temeljito pripravita tako zaposleni kot njegov vodja.
Teoretični del diplomske naloge opredeljuje pojem rednega letnega pogovora, kakšen je njegov namen in cilj izvajanja v organizaciji, kakšna je priprava in izvedba pogovora, ter možne pasti, do katerih lahko pride tekom same izvedbe.
V empiričnem delu smo predstavili Banko X in izvajanje rednih letnih pogovorov v njej. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali zadovoljstvo zaposlenih z izvajanjem rednih letnih pogovorov v Banki X in koristnost le teh za zaposlene. Na podlagi analize prejetih odgovorov smo podali predloge za izboljšanje.
Keywords: redni letni pogovor, komunikacija, kompetence, motivacija, banka
Published in DKUM: 22.06.2016; Views: 942; Downloads: 102
Full text (1,76 MB) |
10. ODNOS VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK DO OBRAVNAVE TABU TEM V VRTCURebeka Verhnjak, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Odnos vzgojiteljev predšolskih otrok do obravnave tabu tem v vrtcu v teoretičnem delu opredeljuje pomen vključevanja tabu tem v predšolsko vzgojo in poda nekaj primerov konkretnih dejavnosti, ki jih lahko vzgojitelji izvajajo v povezavi s tabu temami. Med tabu teme uvrščamo vsebine s področja spolnosti, smrti, revščine, nasilja, alkoholizma, istospolnosti, ločitve, posvojitve, bolezni ipd. Predstavljena je tudi zbirka otroške literature, s katero si lahko vzgojitelji pomagajo pri načrtovanju in izvajanju tovrstnih dejavnosti v vrtcu. V diplomskem delu so predstavljene in razrešene tudi nekatere dileme in težave vzgojiteljev, ki se lahko pojavljajo pri interakciji s tabu temami, prav tako pa je pojasnjeno, kakšen odnos do tabu tem imajo otroci. Zaradi zanimanja o tem, kakšen je odnos vzgojiteljev do vključevanja tabu tem v predšolsko vzgojo, je v okviru empiričnega dela diplomske naloge potekala raziskava o nekaterih vidikih njihovega doživljanja in razmišljanja o obravnavanju tabu tem v vrtcu. Raziskava temelji na vzorcu 120-ih vzgojiteljev in vzgojiteljic predšolskih otrok, ki so svoje mnenje izrazili z izpolnjevanjem anketnega vprašalnika. V empiričnem delu so predstavljeni in interpretirani rezultati raziskave, ki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da imajo slovenski vzgojitelji do tabu tem zelo pozitiven odnos ter se zavedajo pomembnosti njihovega vključevanja v predšolsko vzgojo.
Keywords: Otrok, pogovor, smrt, spolnost, tabu, vrtec, vzgojitelj.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 4929; Downloads: 1087
Full text (1,33 MB) |
